Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pravljica

02.02.2021


Interpretira Jernej Kuntner.

Gorenjec Matija Valjavec (1831-1897), po domače Kračmanov, se je uveljavil kot pomemben slovenski jezikoslovec, povprečen pesnik, prevajalec, predvsem pa kot najuglednejši in najzaslužnejši slovenski zbiralec pripovednega izročila v 19. stoletju. Njegovi zgodnji zapisi in objave so še neznanstveni, v svojem zrelem obdobju pa je pod Miklošičevim vplivom začel zapisovati v narečju in dosledno slediti pripovedovalčevemu ubesedovanju. K temu je navajal tudi svoje dijake.
Z njihovo pomočjo je zbral več kot tristo pripovedi, ki vsebujejo tudi častitljive slovanske starine, saj govore o vilah, rojenicah, volčjem pastirju, o poosebljenem Soncu, Mesecu, Vetru, morda celo o Velesu. Vsi poznamo njegov zapis pravljice Zlata ptica.

Nocoj nam bo dramski igralec Jernej Kuntner prebral Valjavčevo pripoved o Štempiharju. Naš junak Jože Štempihar je bil resnično živeči mož, rojen 20. okt. 1739 v Olševku št. 10 pri Kranju, umrl pa je 10. nov. 1796, star 57. let in je pokopan na starem šenčurskem pokopališču. Bil je imenitna osnova za Močilarjevega oziroma Levstikovega Krpana. Valjavec je pripoved o Štempiharju objavil leta 1848, napisal pa jo je tako, da je vanjo nanizal mnogo dopolnjujočih se drobcev, ki so o Štempiharju krožili med ljudmi. Objavljanje folklornih pripovedi je imelo v Valjavčevam času močno narodno-buditeljsko vlogo in v tem kontekstu gre razumeti konec, s katerim je pripoved o Štempiharju zaokrožil.

Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.


Pravljica

85 epizod

Pravljica

85 epizod


Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Pravljica

02.02.2021


Interpretira Jernej Kuntner.

Gorenjec Matija Valjavec (1831-1897), po domače Kračmanov, se je uveljavil kot pomemben slovenski jezikoslovec, povprečen pesnik, prevajalec, predvsem pa kot najuglednejši in najzaslužnejši slovenski zbiralec pripovednega izročila v 19. stoletju. Njegovi zgodnji zapisi in objave so še neznanstveni, v svojem zrelem obdobju pa je pod Miklošičevim vplivom začel zapisovati v narečju in dosledno slediti pripovedovalčevemu ubesedovanju. K temu je navajal tudi svoje dijake.
Z njihovo pomočjo je zbral več kot tristo pripovedi, ki vsebujejo tudi častitljive slovanske starine, saj govore o vilah, rojenicah, volčjem pastirju, o poosebljenem Soncu, Mesecu, Vetru, morda celo o Velesu. Vsi poznamo njegov zapis pravljice Zlata ptica.

Nocoj nam bo dramski igralec Jernej Kuntner prebral Valjavčevo pripoved o Štempiharju. Naš junak Jože Štempihar je bil resnično živeči mož, rojen 20. okt. 1739 v Olševku št. 10 pri Kranju, umrl pa je 10. nov. 1796, star 57. let in je pokopan na starem šenčurskem pokopališču. Bil je imenitna osnova za Močilarjevega oziroma Levstikovega Krpana. Valjavec je pripoved o Štempiharju objavil leta 1848, napisal pa jo je tako, da je vanjo nanizal mnogo dopolnjujočih se drobcev, ki so o Štempiharju krožili med ljudmi. Objavljanje folklornih pripovedi je imelo v Valjavčevam času močno narodno-buditeljsko vlogo in v tem kontekstu gre razumeti konec, s katerim je pripoved o Štempiharju zaokrožil.

Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.


11.01.2021

Veselemu nikoli veselja ne zmanjka, interpretira Ana Hribar

Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana, v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.


08.01.2021

To vedo bogovi, interpretira Alenka Tetičkovič

Kaj vedo bogovi? Na to vprašanje je odgovore s pravljico pletla igralka Lutkovnega gledališča Ljubljana Alenka Tetičkovič. Ker pa so pravljice žive in pretočne in se ne pustijo ujeti v dokončne in enopomenske sodbe, vabljeni v našo družbo, da svoj odtenek odgovora na vprašanje - Kaj vedo bogovi - poiščete še vi.


07.01.2021

Pravljice iz različnih svetovnih izročil: interpretira Zala Ana Štiglic

"Resnice ni ene na svetu, pač pa jih je veliko. Nekatere se nespremenljive in drže kot pribite, druge pa so bolj gnetljive in od človeka zavisi njih oblika. Pogosto pripada eni stvari več resnic: toliko, kolikor parov oči jo gleda. Pa niso zato resnice nič manj resnične, morebiti le nečemu bolj v prid. No, ali pa v škodo. Poglejmo še mi skozi kakšne tuje oči, ki so kdove kdaj gledale na svet, a se jim je tako godilo, da se o tem še danes govori." V interpretaciji Zale Ane Štiglic bodo zaživele pravljice: Kaj bi vozili še vrečo (hrvaška), Lena nevesta (srbska), Soseda (japonska) in Kako je tepček rešil luno (mongolska). Vabljeni v našo družbo.


06.01.2021

Venček kratkih, drobnih, domačih - interpretira Ajda Toman

Tokrat bo z nami igralka Ajda Toman, z venčkom kratkih, drobnih, domačih pravljic. Gozdna pojedina. Fižolčki. Oslova jajca. Zakaj smrt pobira vse od kraja, Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš, O ženi, ki je prala žaklje. Cikel pravljic iz Nekoč v danes nastaja v sodelovanju med Lutkovnim gledališčem Ljubljana, programom Ars in samostojno umetnico, pesnico, pisateljico ter pripovedovalko Anjo Štefan.


05.01.2021

Iz nekoč v danes: Lisičje pravljice v interpretaciji Roka Kunaverja

Na delovni mizi pesnice, pisateljice, pripovedovalke Anje Štefan leži mapa tipkopisov. Na mapi delovni naslov: Ta stare. Ta dobre. Da bi nekaj teh še neobjavljenih – ta starih, ta dobrih – pa tudi tistih ta čudežnih in ta močnih in že objavljenih – zaživelo v čaru živega dogodka, smo skupaj z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Anjo Štefan zasnovali Arsov oder. Ni dvorane, je pa rdeča studijska luč. Ko se prižge, v etru zaživijo pravljice. V živo, v interpretaciji članov igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana. Ta lisičje je interpretiral Rok Kunaver. Na fotografiji: Rok Kunaver Avtorica fotografije: Mimi Antolović


Stran 5 od 5
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov