Interpretira Jernej Kuntner.

Gorenjec Matija Valjavec (1831-1897), po domače Kračmanov, se je uveljavil kot pomemben slovenski jezikoslovec, povprečen pesnik, prevajalec, predvsem pa kot najuglednejši in najzaslužnejši slovenski zbiralec pripovednega izročila v 19. stoletju. Njegovi zgodnji zapisi in objave so še neznanstveni, v svojem zrelem obdobju pa je pod Miklošičevim vplivom začel zapisovati v narečju in dosledno slediti pripovedovalčevemu ubesedovanju. K temu je navajal tudi svoje dijake.
Z njihovo pomočjo je zbral več kot tristo pripovedi, ki vsebujejo tudi častitljive slovanske starine, saj govore o vilah, rojenicah, volčjem pastirju, o poosebljenem Soncu, Mesecu, Vetru, morda celo o Velesu. Vsi poznamo njegov zapis pravljice Zlata ptica.

Nocoj nam bo dramski igralec Jernej Kuntner prebral Valjavčevo pripoved o Štempiharju. Naš junak Jože Štempihar je bil resnično živeči mož, rojen 20. okt. 1739 v Olševku št. 10 pri Kranju, umrl pa je 10. nov. 1796, star 57. let in je pokopan na starem šenčurskem pokopališču. Bil je imenitna osnova za Močilarjevega oziroma Levstikovega Krpana. Valjavec je pripoved o Štempiharju objavil leta 1848, napisal pa jo je tako, da je vanjo nanizal mnogo dopolnjujočih se drobcev, ki so o Štempiharju krožili med ljudmi. Objavljanje folklornih pripovedi je imelo v Valjavčevam času močno narodno-buditeljsko vlogo in v tem kontekstu gre razumeti konec, s katerim je pripoved o Štempiharju zaokrožil.

Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.