Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Interpretira Jernej Kuntner.
Gorenjec Matija Valjavec (1831-1897), po domače Kračmanov, se je uveljavil kot pomemben slovenski jezikoslovec, povprečen pesnik, prevajalec, predvsem pa kot najuglednejši in najzaslužnejši slovenski zbiralec pripovednega izročila v 19. stoletju. Njegovi zgodnji zapisi in objave so še neznanstveni, v svojem zrelem obdobju pa je pod Miklošičevim vplivom začel zapisovati v narečju in dosledno slediti pripovedovalčevemu ubesedovanju. K temu je navajal tudi svoje dijake.
Z njihovo pomočjo je zbral več kot tristo pripovedi, ki vsebujejo tudi častitljive slovanske starine, saj govore o vilah, rojenicah, volčjem pastirju, o poosebljenem Soncu, Mesecu, Vetru, morda celo o Velesu. Vsi poznamo njegov zapis pravljice Zlata ptica.
Nocoj nam bo dramski igralec Jernej Kuntner prebral Valjavčevo pripoved o Štempiharju. Naš junak Jože Štempihar je bil resnično živeči mož, rojen 20. okt. 1739 v Olševku št. 10 pri Kranju, umrl pa je 10. nov. 1796, star 57. let in je pokopan na starem šenčurskem pokopališču. Bil je imenitna osnova za Močilarjevega oziroma Levstikovega Krpana. Valjavec je pripoved o Štempiharju objavil leta 1848, napisal pa jo je tako, da je vanjo nanizal mnogo dopolnjujočih se drobcev, ki so o Štempiharju krožili med ljudmi. Objavljanje folklornih pripovedi je imelo v Valjavčevam času močno narodno-buditeljsko vlogo in v tem kontekstu gre razumeti konec, s katerim je pripoved o Štempiharju zaokrožil.
Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Interpretira Jernej Kuntner.
Gorenjec Matija Valjavec (1831-1897), po domače Kračmanov, se je uveljavil kot pomemben slovenski jezikoslovec, povprečen pesnik, prevajalec, predvsem pa kot najuglednejši in najzaslužnejši slovenski zbiralec pripovednega izročila v 19. stoletju. Njegovi zgodnji zapisi in objave so še neznanstveni, v svojem zrelem obdobju pa je pod Miklošičevim vplivom začel zapisovati v narečju in dosledno slediti pripovedovalčevemu ubesedovanju. K temu je navajal tudi svoje dijake.
Z njihovo pomočjo je zbral več kot tristo pripovedi, ki vsebujejo tudi častitljive slovanske starine, saj govore o vilah, rojenicah, volčjem pastirju, o poosebljenem Soncu, Mesecu, Vetru, morda celo o Velesu. Vsi poznamo njegov zapis pravljice Zlata ptica.
Nocoj nam bo dramski igralec Jernej Kuntner prebral Valjavčevo pripoved o Štempiharju. Naš junak Jože Štempihar je bil resnično živeči mož, rojen 20. okt. 1739 v Olševku št. 10 pri Kranju, umrl pa je 10. nov. 1796, star 57. let in je pokopan na starem šenčurskem pokopališču. Bil je imenitna osnova za Močilarjevega oziroma Levstikovega Krpana. Valjavec je pripoved o Štempiharju objavil leta 1848, napisal pa jo je tako, da je vanjo nanizal mnogo dopolnjujočih se drobcev, ki so o Štempiharju krožili med ljudmi. Objavljanje folklornih pripovedi je imelo v Valjavčevam času močno narodno-buditeljsko vlogo in v tem kontekstu gre razumeti konec, s katerim je pripoved o Štempiharju zaokrožil.
Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
"Nekoč, ampak zares davno, sta živela dva kmeta. Eden je bil reven, drugi bogat. Revni je imel samo enega prašiča, a še temu ni imel česa dajati, saj ni bilo kje vzeti. Bogati pa je imel deset prascev, dostikrat jima je metal ječmen in tudi v koritu se je vedno kaj našlo. Ker sta kmeta imela skupno ogrado, je revežev prašič vsaj trikrat na dan pritekel med čredo bogatega, sunil malo ječmena in se nalokal pri koritu. Nekega dne je bilo bogatinu tega dovolj, pograbil je gorjačo – lop – z njo prašiča po čelu. Takoj je klecnil v prah in bilo je po njem. Revež se je šel pritožit k sodniku, kakšna škoda se mu je zgodila. Bogati se je branil, da je bil oškodovan tudi on, zato prašiča ni hotel plačati. Ker sodnik ni mogel doseči sprave med njima, je takole razsodil. Kako?Vabljeni v našo družbo, da slišite razsodbo. Pravljico Ženska pamet bo interpretirala Martina Maurič Lazar.
In ko pode odgovor na vprašanje Kaj je najlepše, kaj najmočnejše in kaj najbogatejše, nas bo pot iz pravljice Gospod brez skrbi vodila v pravljico O kuhanih jajcih, večer pa bomo zaokrožili z zgodbo o hudiču, ki je odšel. In tobaku, ki je ostal.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
V interpretaciji igralke Polone Kores bodo zaživele čukčevska pravljica Deklica in mesec, jakutska pravljica O deklici na mesecu, japonska pravkjica Zajček na mesecu in beneška basen Zakaj je mesec nag.
"Vrh Podlesa, tam, kjer se gre na Vitranc, je Črna lopa in v Črni lopi je svoj čas živela Pehta. Notri je imela lep kvartir. Kamnita plošča je bila za mizo, imela je kamnito ognjišče in kamnite stole, tam je spala in kuhala, vse skupaj, po hrano pa je hodila po celem Podlesu. Po njivah je nabirala zelje, krompir, fižol, korenje in kar ji je še takega dišalo, meso pa sta ji nosila Bédanc in Škompnjek ..."
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Neveljaven email naslov