Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
537 epizod
537 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
"Kosovelje - naše veselje" je tabla, s katero se začenja pot skozi kraško naselje v bližini Pliskovice. Nekoč je bilo na tem območju staro gradišče, ki mu domačini pravijo "šance", oziroma obzidje. Ime kraja izvira iz rimskega obdobja, ko je bila speljana tudi nižinska pot po Krasu. Med prvo svetovno vojno je bil kraj preurejen v sanitetno središče. Od nekdanje bolnišnice so ostale le ruševine vojaške kapele, ki jo v prihodnje želijo vaščani obnoviti. Sicer pa se v Kosoveljah nahaja tudi posebna etnološka in tehnična zbirka.
Tokrat smo obiskali Pedrovo. Na začetku vasice stoji ekološka kmetija in sirarna Čilčevi. Njeni začetki segajo v leto 1880, ko so prvi lastniki na v skalo vklesano teraso postavili hišo, hlev in svinjak. Dvajseto stoletje s svojima vojnama družini ni prizanašalo, tako je gospodinja, ki so jo vsi poznali kot Čilčo, ostala sama. Do svoje starosti je obdelovala vinograd, sadovnjak, njivice in pašnike. Potem je življenje v hiši in tudi v vasi povsem zamrlo. Pred desetimi leti sta se biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar preselila in obnovila hišo ter začela kmetovati na opuščenih in zaraščenih površinah. Čredo na njuni kmetiji sestavljajo kraške ovce in koze drežniške pasme. Obe pasmi sta izjemno ogroženi, Čilčevi pa so ena redkih slovenskih kmetij, ki ju ohranjajo. Tom in Borut ponujata paleto mlečnih izdelkov iz ekološkega kozjega in ovčjega mleka. Pred kratkim ju je obiskala Nataša Uršič.
Z današnjo zgodbo iz enega primorskih krajev smo posegli daleč nazaj v preteklost, v čas Histrov in gradišč, ki jih v Istri ni manjkalo. Nam najbližje in tudi najpomembnejše je v Kortah nad Izolo, prav letos pa se pripravlja na veliki dan, ko bo zaživelo v novi luči in podobi in bo preurejeno čakalo na nove biskovalce. Zgodbo, ki govori tudi o oživljanju podeželja, je povedala Neva Zajc.
V Sloveniji imamo 15 Prešernovih cest, 45 Prešernovih ulic, eno Cesto Franceta Prešerna, en Trg Prešernove brigade, eno ulico z imenom Prešernovo nabrežje in štiri Prešernove trge. Tudi v Kopru. Če ne bi bilo epidemije, bi bilo na kulutrni praznik tam prešerno. Branje poezije, ki ga tradicionalno pripravljata knjigarna Libris in Zveza kulturnih društev koprske občine, bo letos potekalo razpršeno, pred posamičnimi izložbami trgovin v starem mestnem jedru. Oddajo Primorski kraji in ljudje pa vseeno posvečamo enemu najlepših trgov v mestu. Tjaša Škamperle se je sprehodila po njem s sogovorniki.
Oskar Kogoj je ime, ki je znano v svetovnem merilu industrijskega oblikovanja in designa. V skoraj šestdesetletnem ustvarjanju je Kogoj ustvaril osupljiv opus. Umetnikova dela so del več kot stotih umetnostnih zbirk in galerij po svetu. Oskarja Kogoja je v rodnem Mirnu obiskala Ingrid Kašca Bucik.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v svet modelarstva in miniatur. Svoj edinstveni svet miniaturnih delovnih strojev, gradbišč in posameznih arhitekturnih dosežkov je Anton Leskovar začel izdelovati že pred leti, ko je bil še zaposlen na Primorju. Zagotovo ima čarobne prste in brezmejno potrpežljivost, saj ustvarja neverjetne podrobnosti na svojih miniaturnih izdelkih. Nad izdelovanjem miniatur se navdušuje že vrsto let in sčasoma se je opogumil ter svoj hobi spremenil v sanjsko službo. Njegove umetnine so našle dom po celem svetu, naročniki pa so različna podjetja iz celega sveta, pa tudi znani slovenski projektanti. V ta mali svet se je spustil tudi Boštjan Simčič.
V Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu so v lastni režiji posneli dokumentarec o bogastvu vodnih virov v lokalnem okolju. Območje Doline je nekoč imelo več kot sto različnih vodnih izvirov. Člani društva so zbrali pričevanja sovaščanov in predstavili študije, ki jih je opravil Jamarski odsek Planinskega društva iz Trsta. Bogato naravno in kulturno dediščino kraja, bodo tako spoznale tudi mlajše generacije.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje bomo gostili zmagovalca mednarodnega tekmovanja Združenja evropskih hotelirskih in turističnih šol, Jako Godejšo, študenta tretjega letnika Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem. Letošnje tekmovanje je bilo drugačno, virtualno, tak pa bo tudi pogovor, saj se bo Jasna Preskar s tokratnim sogovornikom povezala prek Skypea, pogovor pa bo potekal na relaciji Slovenija - Škotska.
V tokratni oddaji smo se odpravili v Štanjel. V starem jedru so vaščani na ogled postavili okoli 5o tradicionalnih božičnih jaslic, ki krasijo dvorišča, okna in zidove srednjeveškega bisera.
Podbrdo v Baški grapi je nastalo v 16. stoletju. Utesnjeno je med gore vse od Črne Prsti, Koble, Soriške planine do Porezna, ki objemajo ozko grapo nad reko Bačo in Bohinjsko železnico, ki se vije tik ob njej. Vrhovi so priljubljeni med gorskimi tekači in planinci, a mnogi med njimi ne vedo, da hodijo po nekdanji meji med kraljevino Italijo in Jugoslavijo. Rapalska pogodba je bila podpisana 12. novembra pred 100 leti v ligurskem obalnem mestecu, mejo pa so na terenu dokončno določili in označili z mejniki leta 1924. Podbrdo je takrat postalo obmejno središče nove italijanske oblasti. Osvobojeno je bilo šele leta 1945 in s pariško mirovno pogodbo dokončno vrnjeno Jugoslaviji dve leti kasneje. Številni ostanki nekdanje krivične meje v okolici Podbrda so še danes vidni. Po njej se je z vodnikom Jožetom Dakskoblerjem sprehodila Mariša Bizjak.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
V tokratni oddaji bomo obiskali kar dva kraja, ki pa sta povezana v skupno krajevno skupnost. To sta Ozeljan in Šmihel. Oba ponujata številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, bogata pa sta tudi z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Mnogim Istranom se ob omembi Kubeda v spominu oglasi še eno ime: Alojz Kocjančič, pesnik. 19. novembra 2020 je minilo 29 let od njegove smrti. Pred dvema mesecema so v Kubedu, njemu tako ljubi vasi, odprli njegovo prenovljeno hišo s spominsko sobo, s čimer je Mestna občina Koper poskrbela, da spomin na prvega istrskega pesnika ne bo usahnil. Temu spominu je Neva Zajc posvetila današnjo oddajo.
Te dni minevata dve desetletji, odkar je zemeljski plaz nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Naravna nesreča v tej idilični vasici pod alpskimi vršaci je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost. Log pod Mangartom je obiskala Mariša Bizjak.
Nekdaj priljubljena izletniška točka in gostišče Bobri ob izviru reke Rižane bosta zaživela v novi podobi. Propadajoči kompleks je od Term Čatež kupil podjetnik Valter Krmac, ki se je lotil prenove gostinskega dela in okolice, nakar bo uredil še zapuščene bungalove. Rižanski placid je dogodek v devetem stoletju, ki ga Krmac zelo rad in pogosto omenja, ko govori o obnovi Bobrov. Mogoče vas bo spomin zdaj popeljal v čase, ko je bil ta prostor zelo obiskan in poznan za zabave in koncerte. Tjaša Škamperle se je v senci mogočnih dreves ob reki Rižani o preteklosti in prihodnosti pogovarjala z novim lastnikom.
Za obrt, kot je kovaštvo, se zdi povsem samoumevno, da se prenaša iz roda v rod. Mlajše generacije nadaljujejo družinsko tradicijo, vendar dandanes le še redke zanima kovaški poklic. Nekoč so v kovaških delavnicah nastajala poljedelska in druga delovna orodja, danes pa kovači izdelujejo predvsem okrasne predmete, spominke, ograje in celo umetnine. Praktični pomen znanega slovenskega pregovora, kuj železo, dokler je vroče, zelo dobro pozna Maks Šuc. V Vrtočah ima svojo kovaško delavnico in predvsem v popoldanskem času boste večkrat slišali kladivo, kako udarja po vročem železu. Nekaj takšnih zvokov in zanimivih kovaških prigod je v oddaji Primorski kraji in ljudje posnel Boštjan Simčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje boste spoznali 23-letnega Elvisa Mihaliča s Hrpelj. Rodil se je z odprto hrbtenico, za njim so že številni operativni posegi, njegove noge so kolesa na invalidskem vozičku. Treniral je košarko, bil tudi v državni reprezentanci, zdaj kolesari. Živi samostojno, na delo se vozi v Postojno, skoraj vsak dan obišče družino na Golcu. Je mladenič, ki je že od malega želel postoriti vse sam. V zadnjem času piše spletni dnevnik - blog, v katerem odstira življenje gibalno ovirane osebe. In kakšno je to življenje? Táko, kot katerokoli drugo, samo malo bolj se je treba potruditi, je povedal Mateji Brežan.
Z začetkom jeseni se za čebele bliža obdobje počitka. Čebelarji v prvih dneh oktobra, če je potrebno, še dodatno dokrmijo čebelje družine. O čebelarskih opravilih, pa tudi rešitvah, ko se kaj zalomi v panjih, lahko čebelarji več izvedo v Društvu slovenskih čebelarjev iz Trsta. Ustanovili so ga pred sedmimi leti, danes pa šteje že 50 članov. Med temi je tudi vse več mladih čebelarjev. V teh letih so stkali vezi s Čebelarskim konzorcijem za tržaško pokrajino, sosednjimi sorodnimi društvi, kot sta sežansko in koprsko čebelarsko društvo ter Čebelarsko zvezo Slovenije.
Tokrat smo se odpravili v Budanje. Tam je doma Marija Trošt, ljubiteljska vrtnarka, ki si je ustvarila svoj rajski vrt. Med vrtnicami, grmički, travami in drugim cvetjem preživi skoraj ves svoj prosti čas. Njen vrt ne pritegne le pogledov mimoidočih, ampak se na njenih vratih pogosto pojavijo obiskovalci iz cele Slovenije. Med njimi je bila tudi Karin Zorn Čebokli.
Neveljaven email naslov