Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mitja Okorn je mladi slovenski režiser, ki so ga na Poljskem vzeli za svojega. Njegov celovečerni film Pisma Sv. Nikolaju, odlična romantična komedija, podira vse rekorde gledanosti v tej državi. Samo v prvem tednu si je film ogledalo več kot pol miljona ljudi.
Romantična komedija je bila z velikim navdušenjem sprejeta tudi na ljubljanskem Liffu. Med drugim si ga je v Ljubljano prišel ogledat britanski producent Duncan Kenworthy, ki je med drugim produciral Štiri poroke in pogreb, Noting Hill in Pravzaprav ljubezen (Love actually).Tisti, ki si film Pisma sv. Nikolaju, kranjskega režiserja niste ogledali na letošnjem Liffu, boste lahko zamujeno priložnost nadoknadili po 15. decembru, ko bo film tudi v slovenskim kinematografih.
”Slovenija je nevoščljiva država, zato si je težko predstavljati, da bo stoječa ovacija trajala pet, šest minut. In da bodo vsi s solzami v očeh, tudi sam sem imel solze v očeh … tudi na Poljskem nisem doživel česa takega. To bi morali posneti in pokazati ljudem, saj sploh ne vem, kako bi to opisal. To je bilo to, pa sem se celo noč boril, da ne bi jokal,” je v pogovoru z Nino Zagoričnik Mitja Okorn komentiral stoječe ovacije na premieri filma v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
”Najhuje je delati s prijatelji in družino. Oni so tisti, ki rečejo: ”Pa dej Mitja, nehi s to kamero …”, ampak, brez prijateljev in družine mi ne bi uspelo. Še vedno sem isti, kot sem bil pri snemanju filma Tu pa tam, le da imam malo več izkušenj. Zagnanost pa je ostala ista,” je odgovoril na vprašanje, ali je še vedno tako zagnan, kot je bil na začetku kariere.
Je pa res, da je bila verjetno ravno zagnanost tista, ki je Mitjo pripeljala na Poljsko. Čeprav ta ni bila vedno po godu njegovim stanovskim kolegom. ”Vse življenje sem hodil z vizitkami po festivalih. V Sloveniji me je Goran Vojnović pljuval in rekel, da sem samopromotor. Samo mislim, da je Mitij Okornov toliko in toliko na svetu, mogoče ne tako veliko, kot je Vojnovićev. Ampak, ni važno, če si dober, moraš se pokazati, da si dober. In da boš dobil tako veliko priložnost, kot je ta film zame, moraš razdeliti veliko vizitk in narediti veliko drugih stvari, da boš prišel do cilja. Nekaterim je pod častjo snemati serije, nekaterim je pod častjo iti na Poljsko in tam dve leti delati s sklonjeno glavo, zato da potem lahko narediš tak film.”
”Po koncu snemanja filma, so me že vsi sovražili, ker sem jih maltretiral leto in pol. Po premieri me je klicala moja agentka in rekla: ”Mitja, ti ne boš na Poljskem več dobil službe!”, pa sem ji rekel: ”Poslušaj, če bo film dober, bodo vsi pozabili, da sem bil težek.V bistvu bo to še dobra reklama, ker bodo rekli, ja on res težek, samo ve kaj hoče in na koncu se je vse splačalo.” Ko je film prišel ven na primieri, je do mene prišla agentka in mi rekla: ”Prav si imel, zdaj res hočejo vsi delati s teboj!”
732 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Mitja Okorn je mladi slovenski režiser, ki so ga na Poljskem vzeli za svojega. Njegov celovečerni film Pisma Sv. Nikolaju, odlična romantična komedija, podira vse rekorde gledanosti v tej državi. Samo v prvem tednu si je film ogledalo več kot pol miljona ljudi.
Romantična komedija je bila z velikim navdušenjem sprejeta tudi na ljubljanskem Liffu. Med drugim si ga je v Ljubljano prišel ogledat britanski producent Duncan Kenworthy, ki je med drugim produciral Štiri poroke in pogreb, Noting Hill in Pravzaprav ljubezen (Love actually).Tisti, ki si film Pisma sv. Nikolaju, kranjskega režiserja niste ogledali na letošnjem Liffu, boste lahko zamujeno priložnost nadoknadili po 15. decembru, ko bo film tudi v slovenskim kinematografih.
”Slovenija je nevoščljiva država, zato si je težko predstavljati, da bo stoječa ovacija trajala pet, šest minut. In da bodo vsi s solzami v očeh, tudi sam sem imel solze v očeh … tudi na Poljskem nisem doživel česa takega. To bi morali posneti in pokazati ljudem, saj sploh ne vem, kako bi to opisal. To je bilo to, pa sem se celo noč boril, da ne bi jokal,” je v pogovoru z Nino Zagoričnik Mitja Okorn komentiral stoječe ovacije na premieri filma v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
”Najhuje je delati s prijatelji in družino. Oni so tisti, ki rečejo: ”Pa dej Mitja, nehi s to kamero …”, ampak, brez prijateljev in družine mi ne bi uspelo. Še vedno sem isti, kot sem bil pri snemanju filma Tu pa tam, le da imam malo več izkušenj. Zagnanost pa je ostala ista,” je odgovoril na vprašanje, ali je še vedno tako zagnan, kot je bil na začetku kariere.
Je pa res, da je bila verjetno ravno zagnanost tista, ki je Mitjo pripeljala na Poljsko. Čeprav ta ni bila vedno po godu njegovim stanovskim kolegom. ”Vse življenje sem hodil z vizitkami po festivalih. V Sloveniji me je Goran Vojnović pljuval in rekel, da sem samopromotor. Samo mislim, da je Mitij Okornov toliko in toliko na svetu, mogoče ne tako veliko, kot je Vojnovićev. Ampak, ni važno, če si dober, moraš se pokazati, da si dober. In da boš dobil tako veliko priložnost, kot je ta film zame, moraš razdeliti veliko vizitk in narediti veliko drugih stvari, da boš prišel do cilja. Nekaterim je pod častjo snemati serije, nekaterim je pod častjo iti na Poljsko in tam dve leti delati s sklonjeno glavo, zato da potem lahko narediš tak film.”
”Po koncu snemanja filma, so me že vsi sovražili, ker sem jih maltretiral leto in pol. Po premieri me je klicala moja agentka in rekla: ”Mitja, ti ne boš na Poljskem več dobil službe!”, pa sem ji rekel: ”Poslušaj, če bo film dober, bodo vsi pozabili, da sem bil težek.V bistvu bo to še dobra reklama, ker bodo rekli, ja on res težek, samo ve kaj hoče in na koncu se je vse splačalo.” Ko je film prišel ven na primieri, je do mene prišla agentka in mi rekla: ”Prav si imel, zdaj res hočejo vsi delati s teboj!”
O čem razmišlja in kaj počne Maruša Majer, ena najbolj razpoznavnih in samosvojih slovenskih filmskih in gledaliških igralk, ki trenutno nastopa v številnih uprizoritvah na odru v novomeškem teatru APT, v Mladinskem gledališču, v Mestnem gledališču Ljubljana, v Gleju, v Mini teatru, v neodvisnih produkcijah in trenutno na vajah za novo predstavo v Prešernovem gledališču Kranj.
V oddaji Proti etru spet ta dež je Nina Zagoričnik gostila Andrée Lück-Gaye, francosko prevajalko slovenskih korenin, ki je prevedla številna slovenska literarna dela v francoščino: Vladimirja Bartola, Borisa Pahorja, Lojzeta Kovačiča, Andreja Blatnika, Aleša Debeljaka, Florjana Lipuša, Miška Kranjca, esej Matjaža Kmecla ter 5 romanov Draga Jančarja. Za svoje prevode je prejela najvišjo francosko in evropsko nagrado.
Tanja Petrič o tem, kaj je dobra in kaj slaba kritika? In kako opazuje mlado generacijo kritikov, ki je na pohodu v Sloveniji?
Mathias Rambaud, francoski pisatelj, kulturni ataše na Francoskem inštitutu v Ljubljani, lani je pri pariški založbi Arlea izdal svoj literarni prvenec Le livre des sejours et des lieux, v prevodu Luka Novaka pa je izšel pod naslovom “O bivanju in krajih” pri založbi Totaliteta.
Študirala je umetnost, radio jo je pritegnil med okrevanjem po prometni nesreči. Prineslo jo je na Val 202, kjer ima še danes oddajo Proti etru, spet ta dež, ki bi v resnici moral biti spet ta jazz. Živela je v New Yorku. Se izobraževala na tujih radijskih postajah, veliko potovala, ustvarjala seveda predvsem za radio, a tudi za televizijo in časopise. Za Tanjug je prebirala vremensko napoved in celo rezultate nogometnih tekem. Skoraj izključno v živo je intervjuvala številne tuje in domače kulturnike, na primer Vaclava Havla in Paula Coelha, pa tudi politike: nekje v Avstriji je tako presenetila Janeza Drnovška, ki je bil v družbi Vladimirja Putina neverjetno dobre volje. Pri prejemnici novinarske nagrade za življenjsko delo Nini Zagoričnik doma. Z mikrofonom med knjigami, katalogi, umetniškimi slikami bazenov. Ob spremljavi izbranega jazza in srkajoč gingerino. O radiu, glasu, zgodbah, potovanjih, filmskih festivalih, novinarstvu, Slavoju Žižku, umetnosti, vsem lepem. Proustovem vprašalniku. In o tistem hribu tam med Strunjanom in Izolo.
Martin Horvat, tridesetletni soscenarist s študentskim oskarjem nagrajenega filma All These Voices (Vsi ti glasovi) trenutno živi v Los Angelesu. Diplomant Filozofske fakultete v Ljubljani je študiral filozofijo, grški jezik in književnost, postdiplomski študij iz scenaristike pa nadaljeval v Los Angelesu, najprej na California State University, potem pa še na Konservatoriju Ameriškega filmskega inštituta.
»Vsak proces ustvarjanja predstave je na nek način tudi potovanje, rad potujem z ljudmi, ki so mi blizu, skupaj naprej«, pravi gledališki režiser Jaša Koceli, ki je pred kratkim doživel svoj režijski krst v SNG Drama. Na Mali oder je postavil igro Pomona, 29 letnega britanskega dramatika Alistaira McDowella. Pomona je metafora podzemlja družbe.
Janko Čretnik je ustanovitelj filmskih distribucijskih hiš Cenex in Fivia, ki skrbita, da različni tuji filmi pridejo k nam v redno distribucijo. Po njegovi zaslugi se je na festival Liffe uvrstilo veliko filmov, ki jih gledamo. Janko Čretnik je tudi soustanovitelj in direktor Zavoda za Evropski in mediteranski film.
Ko je leta 1999 Bob Dylan že drugič gostoval v Sloveniji, je Jure Potokar zapisal: "Bob Dylan zna povezati glasbo in besedilo, kot to že od trubadurjev dalje ni uspelo nikomur. Znal je prodreti v zavest cele generacije, s sijajnimi pesniškimi figurami pa je prepričal množico ljudi, ki sicer poezije ne bi nikoli prebirala."
Izar Lunaček, filozof in stripar na novo soustvarja in gradi slovensko stripovsko sceno ter riše kriminalko za kalifornijskega založnika. Je eden od soustanoviteljev in soorganizatorjev 4.Stripolisfesta, ki je letos privabil izredno množico striporiscev in stripofirbcev.
Mak Tepšić je dijak 3. letnika koprske gimnazije in je v mladinskem filmu Pojdi z mano režiserja Igorja Šterka skupaj s četverico najstnikov doživel filmski krst.
Marinka Poštrak, umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj zaradi finančne podhranjenosti sodeluje v koprodukciji s Celjskim, Ptujskim in Goriškim teatrom. Z vrhunskimi sodobnimi besedili letos predstavljajo nekaj posebnega, imajo pa tudi 4 slovenske praizvedbe. Sezono so začeli z Nušičevo komedijo Žalujoča družina v režiji beograjskega debitanta Vuka Torbice, na njihov oder pa prvič prihaja režiser Marko Sosič.
Gosta oddaje sta bila Andrej in Tomaž Toporišič, sinova jezikoslovca prof. Jožeta Toporišiča, osrednje osebnosti sodobne jezikovne slovenistike, avtorja najobsežnejše slovenske slovnice. Andrej in Tomaž sta očetovo strokovno zapuščino darovala Narodni univerzitetni knjižnici NUK-u. Zapuščine seveda še nista pregledala, najprej sta morala razvozlati sistem po katerem je prof.Toporišič shranjeval svoje gradivo, ki ga je, kot pravita njuna sinova, shranjeval zelo sistematično. En del zajetne knjižnice se nahaja v Ljubljani, drugi del pa na Nemškem Rovtu pri Bohinju.
Tobias Putrih, slovenski umetnik, ki živi in ustvarja v ZDA, gost oddaje Proti etru spet ta dež.
“Pri vseh novejših državah je bila fotografija eden od zelo pomembnih orodij snovanja identitete države. To posledično tudi pomeni, da so cene avtorjev iz določenih držav popolnoma drugačne od cen avtorjev v drugih državah in to umetnikov istega ranga… najdražja je ameriška fotografija, sledi ji ruska, nato nemška, kar pove, kakšno vlogo ima pri fotografiji ekonomski položaj države.” Uroš Abram je eden najbolj prepoznavnih slovenskih mladih fotografov, avtor zelo samosvojih fotografskih razstav, ki nas nenehno preseneča s svojimi idejami, tudi s svojo fotografsko tehniko, vse od leta 2013 pa mu kot fotoreporteju sledimo tudi v reviji Mladina.
Leta 2016 je prejel Zupančičevo nagrado za mogočen pionirski umetniški opus. Njegova pesniška ustvarjalnost je bila nagrajena z vsemi najvišjimi pesniškimi nagradami, prav tako tudi njegov prevodni opus.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Neveljaven email naslov