Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Apolonija Šušteršič je vizualna umetnica in arhitektka, ki živi med Amsterdamom in Ljubljano. V Kulturnem centru Tobačna 001 v Ljubljani si lahko še do 20 maja ogledamo njeno razstavo Vesoljske politike (Politics in space). Gre za predstavitev dveh projektov, dve delovni družbeni akciji, na dveh različnih koncih Evrope.
V prvem projektu Hustadt lahko spremljamo delovni proces v predmestni stanovanjski soseski nemškega mesteca Hustadt, kjer je Šušteršičeva, skupaj s prebivalci sooblikovala paviljon Skupnosti Brunnenplatz 1. V njem se nahaja letni kino, kuhinja, zeliščni vrt, popravljalnica koles, prireditveni prostor in prostor druženja, informativna točka. Danes paviljon deluje kot samoorganiziran skupnostni in kulturni prostor, upravljanje pa je prevzela lokalna organizacija za ulično kulturo.
Pri drugem projektu Onkraj gradbišča, ki se nahaja ob Resljevi ulici v Ljubljani pa gre za participativno intervencijo v degradiran dolgo zaprti mestni prostor ter možnosti prevrednotenja s skupnostnimi intervencijami.
Apolonija Šušteršič se v svojih raziskavah urbanih in socialnih prostorov ne zadovolji s samo kritično analizo, temveč skozi razvoj projekta oblikuje platforme in predloge, ki nudijo nove možnosti razvoja in rabe urbanega prostora ter aktivnejše vloge javnosti pri tem.
Apolonija Šušteršič se letos med sedmimi finalisti poteguje za prestižno britansko nagrado sodobne umetnosti ARTES MUNDI. Zmagovalca bodo razglasili meseca novembra 2012 v Cardiffu.
733 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Apolonija Šušteršič je vizualna umetnica in arhitektka, ki živi med Amsterdamom in Ljubljano. V Kulturnem centru Tobačna 001 v Ljubljani si lahko še do 20 maja ogledamo njeno razstavo Vesoljske politike (Politics in space). Gre za predstavitev dveh projektov, dve delovni družbeni akciji, na dveh različnih koncih Evrope.
V prvem projektu Hustadt lahko spremljamo delovni proces v predmestni stanovanjski soseski nemškega mesteca Hustadt, kjer je Šušteršičeva, skupaj s prebivalci sooblikovala paviljon Skupnosti Brunnenplatz 1. V njem se nahaja letni kino, kuhinja, zeliščni vrt, popravljalnica koles, prireditveni prostor in prostor druženja, informativna točka. Danes paviljon deluje kot samoorganiziran skupnostni in kulturni prostor, upravljanje pa je prevzela lokalna organizacija za ulično kulturo.
Pri drugem projektu Onkraj gradbišča, ki se nahaja ob Resljevi ulici v Ljubljani pa gre za participativno intervencijo v degradiran dolgo zaprti mestni prostor ter možnosti prevrednotenja s skupnostnimi intervencijami.
Apolonija Šušteršič se v svojih raziskavah urbanih in socialnih prostorov ne zadovolji s samo kritično analizo, temveč skozi razvoj projekta oblikuje platforme in predloge, ki nudijo nove možnosti razvoja in rabe urbanega prostora ter aktivnejše vloge javnosti pri tem.
Apolonija Šušteršič se letos med sedmimi finalisti poteguje za prestižno britansko nagrado sodobne umetnosti ARTES MUNDI. Zmagovalca bodo razglasili meseca novembra 2012 v Cardiffu.
Pred kratkim je v njegovem prevodu izšel roman Mamina zapuščina, svetovno uveljavljene pisateljice Minae Mizimura. Med slovenskimi japonologi ima Iztok Ilc najbolj kontinuiran opus prevedenih japonskih literarnih del. Med njimi je tudi 700 strani dolg roman Kronika ptiča navijalca, pisatelja Harukija Murakamija.
Tokratni gost je dobitnik Borštnikovega prstana 2020 Peter Boštjančič.
Gostja oddaje Proti etru, spet ta dež je 39-letna Rumena Bužarovska je ena najbolj branih pisateljic v deželah nekdanje Jugoslavije, predlani je bila na londonskem knjižnem sejmu uvrščena med deseterico najbolj vznemirljivih novih literatov v Evropi, te dni pa bodo prevodi njenih del izšli v nemškem jeziku. Tega se zelo veseli, saj v svojih knjigah kot dejavna zagovornica enakopravnosti med spoloma razkriva skrite mehanizme represije. Na Velikem odru SNG Drama sta njeni dve kratki zgodbi doživeli krstno odrsko priredbo s skupnim naslovom Moj mož.
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja. Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
Petra Pogorevc je dramaturginja in urednica teatrološke zbirke v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) ter avtorica knjižnega prvenca Rac, izjemno zanimivo napisane biografije o filmski in gledališki ikoni, Radku Poliču - Racu.
Novogoričan Enej Gala študira na sloviti londonski Kraljevi akademiji. Je edini slovenski umetnik mlajše generacije, ki trenutno razstavlja v dveh slovenskih galerijskih prostorih.
Janez Grošelj je po izobrazbi magister arhitekture. Svojo ustvarjalnost odkriva v manjšem in bolj intimnem polju svetlobe in svetlobne umetnosti. Na festivalu Svetlobna gverila sodeluje že četrtič. V parku ob Križankah je postavil svetlobno instalacijo Valoskop, ki nam razodeva abstrahirano svetlobno vizualizacijo valovanja kot fenomena, ki skozi medij, oziroma prostor lahko prenaša energijo, svetlobo, zvok ali podatke.
Nina Zagoričnik tokrat v oddaji Proti etru gosti urbanega čebelarja in filmskega kritika Gorazda Trušnovca.
Režiserka in producentka neodvisnih animiranih filmov, Špela Čadež, se predstavlja na skupinski razstavi Svobodno sonce, v Mestni galeriji Ljubljana. "Vedno razstavljam tisto, kar počnem. Trenutno prvič razstavljam film, ki še ni končan. Na žalost ni dokončan zaradi koronavirusa. Imela sem zelo obetavne filmske koprodukcije, ki pa so še vedno na čakanju, je pa tudi res, da so vsi svetovni festivali odpovedani ali predstavljeni na splet."
Nina Zagoričnik gosti Simona Popka, programskega direktorja filmskega festivala Liffe in Festivala dokumentarnega filma.
Mladi člani biroja a2o2 arhitekti so skupaj komaj leto dni. Njihovi projekti šele nastajajo, a so že opazni. V času študija so bili bolj ali manj del istega seminarja, najraje pa pri mentorjih, ki so pri mlademu človeku spodbuja njegovo kritično mišljenje.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik gosti arhitekturni tandem Bevk - Perovič, ki bi ga lahko poimenovali kar arhitekta mesta Ljubljane. Kot avtorja se namreč podpisujeta pod tri projekte: ljubljansko džamijo, zmagala sta na natečaju za izgradnjo nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice NUK II ter na natečaju za obnovo SNG Drama.
Nina Zagoričnik gosti umetnika in raziskovalca Marka Peljhana, rednega profesorja in predstojnika oddelka Znanost in umetnost na kalifornijski univerzi v Santa Barbari.
Tržaška Slovenka Ivana Godnik že od samega začetka spremlja in poroča o dogajanju v zvezi z izbruhom novega koronavirusa v Furlaniji in Benečiji za italijansko medijsko hišo RAI
Gost oddaje Proti etru je Čedomir Kolar, filmski producent, ki živi in dela v Parizu.
Nina Zagoričnik je poklicala Tadeja Zupančiča v London ravno pred ploskanjem vsem zdravstvenim delavcem, ki v teh dneh požrtvovalno pomagajo vsem obolelim za koronavirusom. Tadej Zupančič se je v London preselil leta 1991 in pravi, da tako praznega mesta še ni videl. “So stvari, ki jih nisem pričakoval, da se bodo zgodile. Svoje sosede sem videl prvič po enem tednu – na balkonu, vsi se držimo samoizolacije. Bil sem tudi na daljših sprehodih, na katerih ne vidiš nikogar, ljudje se izogibajo drug drugega. Se pozdravljamo, olika ostaja, lahko pa vidite prizore popolnoma praznega mesta. To so prizori, ki smo jih lahko nazadnje videli v filmu 28 dni pozneje. V Londonu sem od leta 1991, a česa takega ni bilo mogoče videti niti po terorističnih napadih. Nikoli.” Tadej Zupančič upa, da se bomo iz tega obdobja nekaj naučili.“Upam, da bodo stvari drugačne, ko bo tega konec. Da bo političen sistem začel delati za človeka, in ne obratno. Razmišljam o vseh teh stvareh, o katerih razmišljaš, ko hočeš nekaj napisati, ko se pogovarjaš s prijateljih na kavi.”
Neveljaven email naslov