Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO:
"Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!"
Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
736 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO:
"Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!"
Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Sinja Ožbolt, plesalka in koreografinja ter plesna pedagoginja, ki je skupaj z Matjažem Zupančičem premierno uprizorila gledališko plesno predstavo 20th Century Fog – Megla stoletja na odru Španskih borcev.
Kaja Dolar je mlada raziskovalka na področju lingvistike na pariški univerzi Nanterre, je sourednica prvega tiskanega prostega slovarja žive slovenščine "Razvezani jezik XX XY", ki je izšel pravkar.
Gost oddaje Proti etru, spet ta dež bo filmski režiser Marko Naberšnik. Na 25. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFE bo predstavil svoj vojni film “Gozdovi so še vedno zeleni”.
Aleksandar Popovski je na velikem odru SNG Drama postavil krstno uprizoritev Figure Veneris Historie, prav tako makedonskega dramatika Gorana Stefanovskega.
Scenaristka in režiserka filma Drevo, ki je začel svojo pot po slovenskih kinematografih.
Prejemnik Borštnikovega prstana Vlado Novak se takole spominja svojih začetkov: “Kot mlad mulc sem v predstavi ‘Škrlatni prah’ igral možakarja s plavo brad, to je bila ena zelo majhna vloga, kjer je kritik Borut Trekman napisal, … možakarja s plavo brado je igral Vlado Novak, njegov govor zagotovo ni sodil na oder profesionalnega gledališča in je imel seveda absolutno prav. Takrat sem jaz govoril v pristni mariborščini …” Vlado Novak, gledališki in filmski igralec, član SNG Maribor.
Tina Gregorič vabi vse, ki bi jih zanimala izkušnja nanoturizma in bivanja znotraj razstave BIO50. Bivanje v Fužinskem gradu pomeni, da lahko vsak udeleženec sodeluje pri razstavi, lahko premešča predmete in s tem postane sooblikovalec razstave …
Igor Prassel, ki stoji takorekoč na čelu dveh filmskih festivalov v Sloveniji, kot vodja Festivala slovenskega filma ter programski direktor in ustanovitelj Animateke, mednarodnega festivala animiranega filma, v oddaji Proti etru.
V oddaji Proti etru spet ta dež bo Nina Zagoričnik gostila 29-letnega filmskega režiserja Blaža Završnika.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Borja Močnik v oddaji Proti etru spet ta dež ponuja novo ploščo nemške afro zasedbe Woima Collective.
Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je gledališka in filmska igralka Tina Vrbnjak, avtorica idejne zasnove in igralka predstave Marie Curie – Hystérie je, ki je nastala po knjigi “Knjiga o Blanche in Marie”, švedskega pisatelja in dramatika Pera Olova Enquista.
Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je gledališka in filmska igralka Tina Vrbnjak, avtorica idejne zasnove in igralka predstave Marie Curie – Hystérie je, ki je nastala po knjigi “Knjiga o Blanche in Marie”, švedskega pisatelja in dramatika Pera Olova Enquista.
Gostja oddaje Proti etru je bila Bernarda Županek, kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana in glavna kuratorka velike razstave “EMONA, Mesto v imperiju”, ene od ključnih dogodkov krovnega projekta “EMONA 2000”.
Sogovornik je bil Jožko Rutar, direktor Filmskega centra Slovenije.
Vizualna umetnica Huiqin Wang je avtorica slikanice “Hallerstein, Slovenec v prepovedanem mestu.”. Gre za prvo slovensko–kitajsko knjigo, ki skozi tekst in ilustracije govori o slovenski legendarni oseb/nosti Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu – s kitajskim imenom Liu Songling, astronomu, matematiku, zgodovinarju, geografu in diplomatu, ki je bil v svojem času, zaradi znanstvenih odkritij, eden največjih učenjakov na svetu.
Livija Pandur je kot dramaturginja sodelovala pri vseh uprizoritvah režiserja in brata Tomaža Pandurja, ki ji je zaupal tudi vodenje njihovega gledališča Pandur Theaters.
“Slovenija ima kar 24 gastronomskih regij, kar marsikdo v Evropi ne more razumet, da pri toliko kvadratnih kilometrih imamo tolikšno različnost in bogastvo hkrati”, trdi etnolog Janez Bogataj, avtor 14 knjig o kulinariki in edini Slovenec, ki ga je britanska založba kulinaričnih knjig Anness Publishing povabila, da napiše knjigo o slovenskih jedeh. Knjiga v angleškem izvirniku The Food and Cooking of Slovenia je doživela celo ponatis!
Jera Ivanc je klasična filologinja in odlična prevajalka, dramatičarka in dramaturginja, in je velika poznavalka Evripideve in Senekeve Medeje. Slednjo je prevedla leta 2008 za založbo Modrian. Po njenem prevodu so jo pred kratkim premierno uprizorili na Velikem odru SNG Drama. Prevedla je tudi igro Plavtovih Dvojčkov in jo posvetila svojemu bratu dvojčku.
Neveljaven email naslov