Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sogovornik je bil Jožko Rutar, direktor Filmskega centra Slovenije.
"Govorim bolj počasi."
Film je najcenejši promotor Slovenije, slovenske kulture, slovenskega jezika, slovenskih navad ali pa tudi deviacij, ki se dogajajo v Sloveniji in v slovenski družbi.
Film je vedno bil in vedno bo kritičen in ima tudi zelo velig obseg do občinstva. Mogoče, če se ne gleda zgolj skozi kinodvorane pa lahko govorimo o mnogo večjem obsegu, ki ga film ali pa audiovizualna dela dosežejo skozi televizijo in skozi vse ostale kanale, ima tudi lahko zelo velik vpliv na družbo.
“Naša kinematografija, je po mojem osebnem mnenju, s strani države premalo podprta. Za celotno nacionalno kinematografijo in vse kar spada zraven, dobimo manj kot dobi en profesionalen teater v Sloveniji. To je neprimerna primerjava, ampak zgolj ilustrativna . Sam osebno pa mislim, da ima Slovenija blazen režijski talent, vedno pa je film tretiran kot sedma umetnost in tudi finančno, v polju kulture”, trdi Joško Rutar, ki stoji na čelu Slovenskega filmskega centra.
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Sogovornik je bil Jožko Rutar, direktor Filmskega centra Slovenije.
"Govorim bolj počasi."
Film je najcenejši promotor Slovenije, slovenske kulture, slovenskega jezika, slovenskih navad ali pa tudi deviacij, ki se dogajajo v Sloveniji in v slovenski družbi.
Film je vedno bil in vedno bo kritičen in ima tudi zelo velig obseg do občinstva. Mogoče, če se ne gleda zgolj skozi kinodvorane pa lahko govorimo o mnogo večjem obsegu, ki ga film ali pa audiovizualna dela dosežejo skozi televizijo in skozi vse ostale kanale, ima tudi lahko zelo velik vpliv na družbo.
“Naša kinematografija, je po mojem osebnem mnenju, s strani države premalo podprta. Za celotno nacionalno kinematografijo in vse kar spada zraven, dobimo manj kot dobi en profesionalen teater v Sloveniji. To je neprimerna primerjava, ampak zgolj ilustrativna . Sam osebno pa mislim, da ima Slovenija blazen režijski talent, vedno pa je film tretiran kot sedma umetnost in tudi finančno, v polju kulture”, trdi Joško Rutar, ki stoji na čelu Slovenskega filmskega centra.
Poletna noč je himna slovenske popevke. Besedilo zanjo je pred 51 leti napisala pesnica in pisateljica Elza Budau. Poletna noč je tudi naslov gala koncerta v Križankah, kjer bodo različni izvajalci interpretirali skladbe, za katere je Elza Budau napisala besedilo.
Varja Močnik je filmska selektorica festivala Kino otok, letos je postala urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, že od študija na AGRFT-u pa jo srečujemo kot filmsko in televizijsko režiserko kratkih in dokumentarnih filmov, scenaristko in filmsko publicistko.
Nina Zagoričnik gosti arhitektki, ki organizirata in vodita festival Odprte hiše Slovenije.
Nina Zagoričnik gosti arhitektki, ki organizirata in vodita festival Odprte hiše Slovenije.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
K Nini Zagoričnik prihaja Marko Brdar, filmski snemalec in direktor fotografije filma Zvizdan.
Nina Zagoričnik gosti arhitektki, ki organizirata in vodita festival Odprte hiše Slovenije.
Sanja Neškovič Peršin je avtorica številnih koreografij, gledaliških plesnih predstav ter samostojnih projektov. Lansko leto je prevzela mesto umetniske vodje baleta v SNG opera in balet. Njena želja je vzpostaviti še en vzporedni program, neke vrste laboratorij za mlade, kjer b lahko uprizarjali manjše, komorne predstave za nove ideje, nekakšen preplet platforme ustvarjanja, improvizacije in plesnega akademizma.
Sanja Neškovič Peršin je avtorica številnih koreografij, gledaliških plesnih predstav ter samostojnih projektov. Lansko leto je prevzela mesto umetniske vodje baleta v SNG opera in balet. Njena želja je vzpostaviti še en vzporedni program, neke vrste laboratorij za mlade, kjer b lahko uprizarjali manjše, komorne predstave za nove ideje, nekakšen preplet platforme ustvarjanja, improvizacije in plesnega akademizma.
Za ilustracije v knjigi ‘Deček in hiša’ je Maja Kastelic prejela priznanje in plaketo Hinka Smrekarja, po razstavi v Bolonji pa že nekaj ponudb iz različnih evropskih založniških hiš.
Vita Mavrič je skupaj z Janijem Kovačičem pripravila koncert “Vitomil Zupan, šlagerji in pesmi iz zapora”, glasbeni projekt, ki je nastajal leto dni!
Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO, arhitekt, arhitekturni kritik, kurator in urednik.
Gregor Pompe je eden najpomembnejših slovenskih muzikologov mlajše generacije, predstojnik, pedagog, skladatelj, dirigent in glasbeni kritik.
Tiha K. Gudac je mlada hrvaška avtorica dokumentarnega filma Goli. V njem nam skozi pripovedovanje svoje mame ter pričevanje družinskih prijateljev razkriva zgodbo dedka, umrlega leta 1992, ki je prestal zloglasno politično taborišče Goli otok, imenovan tudi “Otok strtih duš”.
Dr. Kaja Širok je na bolonjski univerzi raziskovala italijansko povojno historično naracijo ter za svoje akademsko raziskovalno in znanstveno delo, od italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, prejela visoko odlikovanje, naziv viteza reda italijanske zvezde.
Eva Mahkovic je soavtorica priredbe in dramaturginja obeh predstav: Homerjeve 'Iliade' in 'Do zadnjega diha, zdaj', gledališke uprizoritve, ki je nastala po motivih kultnega filma Jean-Luca Godarda Do zadnjega diha.
Neveljaven email naslov