Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alen Ožbolt, umetnik in profesor kiparstva na ALUO v Ljubljani
V oddaji Proti etru je razmišljal Alen Ožbolt, umetnik in profesor na oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Je eden najvidnejših in najdejavnejših sodobnih slovenskih umetnikov, Fulbrigtov štipentist, prešernov nagrajenec, kot umetnik se dvakrat predstavlja na Beneškem likovnem bienalu, dvet let deluje v umetniški skupini ‘Veš slikar svoj dolg’ (V.S.S.D.), od leta 1996 pa samostojno. Ustvarja umetniške projekte in razstave doma in v svetu. , Njegova dela so del domačih in mednarodnih zbirk (Zagreb, Sarajevo, San Frnacisco, Washington, New York, Weimarj).
“Računalnik nam je absolutno spremenil življenje, kulturo, naše dojemanje in branje, naše delo je spremenil, ampak na koncu koncev je to samo orodje, enako kot svinčnik, seveda mogoče več, ponuja pa enako kot svinčnik, ali pa kladivo ali pa dleto. Multimedije sploh ne mistificiram, moramo pa kritično razmišljati o tem!”
Ko dela, razmišlja skozi material, skozi snov, skozi podobo: “Hkrati reflektiram podobo skozi besede, jezik. Naučeni smo, da mislimo in da razumemo stvari skozi jezik. Brez jezika, ne bi mogli reflektirati, racionalizirati bistvene stvari.”
732 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Alen Ožbolt, umetnik in profesor kiparstva na ALUO v Ljubljani
V oddaji Proti etru je razmišljal Alen Ožbolt, umetnik in profesor na oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Je eden najvidnejših in najdejavnejših sodobnih slovenskih umetnikov, Fulbrigtov štipentist, prešernov nagrajenec, kot umetnik se dvakrat predstavlja na Beneškem likovnem bienalu, dvet let deluje v umetniški skupini ‘Veš slikar svoj dolg’ (V.S.S.D.), od leta 1996 pa samostojno. Ustvarja umetniške projekte in razstave doma in v svetu. , Njegova dela so del domačih in mednarodnih zbirk (Zagreb, Sarajevo, San Frnacisco, Washington, New York, Weimarj).
“Računalnik nam je absolutno spremenil življenje, kulturo, naše dojemanje in branje, naše delo je spremenil, ampak na koncu koncev je to samo orodje, enako kot svinčnik, seveda mogoče več, ponuja pa enako kot svinčnik, ali pa kladivo ali pa dleto. Multimedije sploh ne mistificiram, moramo pa kritično razmišljati o tem!”
Ko dela, razmišlja skozi material, skozi snov, skozi podobo: “Hkrati reflektiram podobo skozi besede, jezik. Naučeni smo, da mislimo in da razumemo stvari skozi jezik. Brez jezika, ne bi mogli reflektirati, racionalizirati bistvene stvari.”
Rojen v Trstu leta 1982. Piše in riše že od osnovne šole dalje. Zelo ga fascinira tudi gledališče, čeprav ne ve zakaj……«podpišem to izjavo«, pravi Igor Pison, ki je zapisana na ovitku njegovega literarnega prvenca v slovenščini »Zasilni izhodi«. Igor Pison se te dni podpisuje tudi pod avtorsko priredbo in režijo krstne uprizoritve romana Angel pozabe, Maje Haderlap koroške slovenske pesnice in dramaturginje, na Malem odru SNG Drama. Igor Pison je doživel tudi gledališki krst v slovenskem gledališkem prostoru!
Marko Terseglav, etnolog, dolgoletni raziskovalec na Glasbenonarodopisnem inštitutu.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Medtem ko je Alica še vedno v Čudežni deželi, jo je Barbara Stupica po premieri morala zapustiti in se preseliti v svet Kaligule, v svet neizprosne in hladnokrvne volje do moči.
Z Majo Vardjan tokrat o Muzeju za arhitekturo in oblikovanje - MAO v Fužinskem gradu, ob 50.obletnici BIO.
Jernej Šugman se je po 22 letih ponovno znašel v Cankarjevi Betajnovi fari, tokrat kot bogati in pohlepni fabrikant Jožef Kantor, tako imenovani Kralj na Betajnovi.
V ZDA študira in raziskuje z mednarodno skupino znanstvenikov. Mlada slovenska astrofizičarka je že ob rojstvu dobila ime, po katerem bi lahko poimenovali zvezdo v vesolju.
Vitomil Zupan šele prihaja,..pravi Ifigenija Simonovič, pesnica in pisateljica, ki se je prva v Sloveniji lotila pretipkavanja Zupanove neobljavljene poezijie, ki jo je sedem let kot politični zapornik pisal v celici. Ob stoletnici njegovega rojstva je Ifigenija Simonovič v Narodni univerzitetni knjižnici NUK pripravila zanimivo razstavo o pisateljevem življenju in delu.
Jazzist, ki je diplomo medicine obesil na klin, da bi lahko vse življenje ustvarjal neverjeten glasbeni opus kot skladatelj, trobentač in dirigent, da bi bil soustanovitelj Ljubljanskega jazz festivala, vodja Ljubljanskega jazz ansambla, avtor glasbe za 96 gledaliških predstav in številnih radijskih iger, da bi lahko komponiral glasbo za celovečerne in televizijske filme, šansone, baletne in plesne predstave, klasično in sodobno glasbo ter jazz.
Kako narisati slikanico o prvi svetovni vojni? Ideje se je domislil ilustrator Damijan Stepančič, ki se pri svojih slikanicah in stripih večkrat loteva situacij, kjer, kot sam pravi, zdravorazumska logika odpove in se je potrebno zelo hitro odzivati na trenutne vzgibe in ideje. “Hkrati, ko rišeš nek detalj, misliš na celoto. In ko je celota narejena, moraš biti spet pozoren na detajl. Gibanje med temi skrajnostmi me ves čas drži na neki nikogaršnji zemlji, tukaj sem in stvari gledam skozi to optiko.” Damijan Stepančič pripravlja tudi antologijo pesmi Srečka Kosovela in je eden vidnejših predstavnikov s področja mladinskega stripa, med drugim riše za mladinski reviji Pil in Moj planet, ilustrira knjige in učbenike, nekaj časa je sodeloval tudi pri revijah Playboy in Nova.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Maček Muri gre najprej v kinodvorane po Sloveniji, da ga spoznamo kot filmsko zvezdo. Kako živi, kaj vse počne v Mačjem mestu in v kakšni hiši prebiva. Virtualne podobe sta se skupaj lotila Boris Dolenc in Matej Lavrenčič.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Primož Premzl je soavtor razstave in monografije Herman Potočnik Noordung.
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Neveljaven email naslov