Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Kakšne vsebine lahko napolnijo površino 80.000 kvadratnih metrov praznih in odprtih prostorov v Športnem parku Stožice?
To je bila naloga študentov, ki so se prijavili na petdnevno mednarodno arhitekturno-urbanistično delavnico “Športni park Stožice: strategije razvoja”. Sodelovali so študentje iz ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Münstra.
“Ta prostor ni napak, ni nekaj, na kar moraš pozabiti, ampak je to tisti prostor, ki se ga da že zdaj takoj uporabiti. Za izhodišče delavnice je bilo zanimivo tudi to, da ta prostor že uporabljajo neformalne skupine za različne športne aktivnosti, za snemanje raznih reklam, do urbane joge, nekaj se že tam dogaja,” pravi Boštjan Vuga. “Če ta prostor zaščitimo, ga naredimo varnega, bo to privabilo še več ljudi.”
“Gre za to, da bi začeli komunicirati s tem prostorom, ne kot s prostorom, ki ga je treba pozabiti oziroma dokončati takšnega, kot je bil prvotno zamišljen, ampak kot s prostorom, ki nudi potencial, ki nudi aktivnosti, ki jih drugje v mestu ni mogoče narediti.”
Rezultati ljubljanske delavnice bodo predstavljeni na mednarodni razstavi “DEMO:POLIS , demokratizacija javnega prostora”, ki bo na ogled v prostorih berlinske Akademije umetnosti spomladi 2016.
732 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Kakšne vsebine lahko napolnijo površino 80.000 kvadratnih metrov praznih in odprtih prostorov v Športnem parku Stožice?
To je bila naloga študentov, ki so se prijavili na petdnevno mednarodno arhitekturno-urbanistično delavnico “Športni park Stožice: strategije razvoja”. Sodelovali so študentje iz ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Münstra.
“Ta prostor ni napak, ni nekaj, na kar moraš pozabiti, ampak je to tisti prostor, ki se ga da že zdaj takoj uporabiti. Za izhodišče delavnice je bilo zanimivo tudi to, da ta prostor že uporabljajo neformalne skupine za različne športne aktivnosti, za snemanje raznih reklam, do urbane joge, nekaj se že tam dogaja,” pravi Boštjan Vuga. “Če ta prostor zaščitimo, ga naredimo varnega, bo to privabilo še več ljudi.”
“Gre za to, da bi začeli komunicirati s tem prostorom, ne kot s prostorom, ki ga je treba pozabiti oziroma dokončati takšnega, kot je bil prvotno zamišljen, ampak kot s prostorom, ki nudi potencial, ki nudi aktivnosti, ki jih drugje v mestu ni mogoče narediti.”
Rezultati ljubljanske delavnice bodo predstavljeni na mednarodni razstavi “DEMO:POLIS , demokratizacija javnega prostora”, ki bo na ogled v prostorih berlinske Akademije umetnosti spomladi 2016.
Sanja Neškovič Peršin je avtorica številnih koreografij, gledaliških plesnih predstav ter samostojnih projektov. Lansko leto je prevzela mesto umetniske vodje baleta v SNG opera in balet. Njena želja je vzpostaviti še en vzporedni program, neke vrste laboratorij za mlade, kjer b lahko uprizarjali manjše, komorne predstave za nove ideje, nekakšen preplet platforme ustvarjanja, improvizacije in plesnega akademizma.
Sanja Neškovič Peršin je avtorica številnih koreografij, gledaliških plesnih predstav ter samostojnih projektov. Lansko leto je prevzela mesto umetniske vodje baleta v SNG opera in balet. Njena želja je vzpostaviti še en vzporedni program, neke vrste laboratorij za mlade, kjer b lahko uprizarjali manjše, komorne predstave za nove ideje, nekakšen preplet platforme ustvarjanja, improvizacije in plesnega akademizma.
Za ilustracije v knjigi ‘Deček in hiša’ je Maja Kastelic prejela priznanje in plaketo Hinka Smrekarja, po razstavi v Bolonji pa že nekaj ponudb iz različnih evropskih založniških hiš.
Vita Mavrič je skupaj z Janijem Kovačičem pripravila koncert “Vitomil Zupan, šlagerji in pesmi iz zapora”, glasbeni projekt, ki je nastajal leto dni!
Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO, arhitekt, arhitekturni kritik, kurator in urednik.
Gregor Pompe je eden najpomembnejših slovenskih muzikologov mlajše generacije, predstojnik, pedagog, skladatelj, dirigent in glasbeni kritik.
Tiha K. Gudac je mlada hrvaška avtorica dokumentarnega filma Goli. V njem nam skozi pripovedovanje svoje mame ter pričevanje družinskih prijateljev razkriva zgodbo dedka, umrlega leta 1992, ki je prestal zloglasno politično taborišče Goli otok, imenovan tudi “Otok strtih duš”.
Dr. Kaja Širok je na bolonjski univerzi raziskovala italijansko povojno historično naracijo ter za svoje akademsko raziskovalno in znanstveno delo, od italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, prejela visoko odlikovanje, naziv viteza reda italijanske zvezde.
Eva Mahkovic je soavtorica priredbe in dramaturginja obeh predstav: Homerjeve 'Iliade' in 'Do zadnjega diha, zdaj', gledališke uprizoritve, ki je nastala po motivih kultnega filma Jean-Luca Godarda Do zadnjega diha.
Eva Mahkovic je soavtorica priredbe in dramaturginja obeh predstav: Homerjeve 'Iliade' in 'Do zadnjega diha, zdaj', gledališke uprizoritve, ki je nastala po motivih kultnega filma Jean-Luca Godarda Do zadnjega diha.
Ob zaključku 1. Filharmoničnega festivala baročne glasbe v Sloveniji, ki bo 30.1., Nina Zagoričnik gosti tri mlade glasbenice baročne glasbe, Christino Thaler (sopran), Evo Dolinšek (čembalo) in Kristino Martinc (baročna flavta), ki končujejo magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Gostja oddaje Proti etru je bila Katerina Mirovič, kustosinja, producentka in urednica, soustanoviteljica in članica uredništva revije Stripburger ter soustanoviteljica in programska selektorica festivala Svetlobna gverila.
Andraž Pöschl je avtor dokumentarnih filmov in odgovorni urednik Kulturnega in umetniškega programa.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Sinja Ožbolt, plesalka in koreografinja ter plesna pedagoginja, ki je skupaj z Matjažem Zupančičem premierno uprizorila gledališko plesno predstavo 20th Century Fog – Megla stoletja na odru Španskih borcev.
Kaja Dolar je mlada raziskovalka na področju lingvistike na pariški univerzi Nanterre, je sourednica prvega tiskanega prostega slovarja žive slovenščine "Razvezani jezik XX XY", ki je izšel pravkar.
Gost oddaje Proti etru, spet ta dež bo filmski režiser Marko Naberšnik. Na 25. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFE bo predstavil svoj vojni film “Gozdovi so še vedno zeleni”.
Neveljaven email naslov