Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Melita Zajc je raziskovalka in antropologinja novih medijev in novih tehnologij, najprej se je kalila kot urednica kulture na radiu Študent, nato pri tedniku Mladina, kot filmski teoretik in kritik je urednikovala tudi pri reviji Ekran, dve leti je bila odgovorna urednica kulturnih in umetniških programov na TV Slovenija, je urednica in avtorica številnih knjig, zadnja “Medijski pojmovnik za mlade” je pravkar izšla pri založbi Aristej.
“Gre za poljudno znanost za mlade, za njihovo prihodnost. Mediji oblikujejo pomene, zato je bistveno, da sami presodijo, kaj je dobro in kaj ne!”
“Naše življenje z mediji in tehnologijami nikoli ni enoznačno, če sprejmemo novo, ne pomeni, da smo izgubili staro, mladi danes komunicirajo na različne načine, v eni od globalnih raziskav znamenite agencije Nielsen so med 30 tisoč mladimi iz 60 držav ugotovili, da je druga najljubša dejavnost mladih branje, da bi to razumeli, pravi medijski filozof Regis Debray, moramo poleg časa tehnologije, ki teče naprej, upoštevati tudi čas kulture, ki teče nazaj.“
737 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Melita Zajc je raziskovalka in antropologinja novih medijev in novih tehnologij, najprej se je kalila kot urednica kulture na radiu Študent, nato pri tedniku Mladina, kot filmski teoretik in kritik je urednikovala tudi pri reviji Ekran, dve leti je bila odgovorna urednica kulturnih in umetniških programov na TV Slovenija, je urednica in avtorica številnih knjig, zadnja “Medijski pojmovnik za mlade” je pravkar izšla pri založbi Aristej.
“Gre za poljudno znanost za mlade, za njihovo prihodnost. Mediji oblikujejo pomene, zato je bistveno, da sami presodijo, kaj je dobro in kaj ne!”
“Naše življenje z mediji in tehnologijami nikoli ni enoznačno, če sprejmemo novo, ne pomeni, da smo izgubili staro, mladi danes komunicirajo na različne načine, v eni od globalnih raziskav znamenite agencije Nielsen so med 30 tisoč mladimi iz 60 držav ugotovili, da je druga najljubša dejavnost mladih branje, da bi to razumeli, pravi medijski filozof Regis Debray, moramo poleg časa tehnologije, ki teče naprej, upoštevati tudi čas kulture, ki teče nazaj.“
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Neveljaven email naslov