Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Melita Zajc je raziskovalka in antropologinja novih medijev in novih tehnologij, najprej se je kalila kot urednica kulture na radiu Študent, nato pri tedniku Mladina, kot filmski teoretik in kritik je urednikovala tudi pri reviji Ekran, dve leti je bila odgovorna urednica kulturnih in umetniških programov na TV Slovenija, je urednica in avtorica številnih knjig, zadnja “Medijski pojmovnik za mlade” je pravkar izšla pri založbi Aristej.
“Gre za poljudno znanost za mlade, za njihovo prihodnost. Mediji oblikujejo pomene, zato je bistveno, da sami presodijo, kaj je dobro in kaj ne!”
“Naše življenje z mediji in tehnologijami nikoli ni enoznačno, če sprejmemo novo, ne pomeni, da smo izgubili staro, mladi danes komunicirajo na različne načine, v eni od globalnih raziskav znamenite agencije Nielsen so med 30 tisoč mladimi iz 60 držav ugotovili, da je druga najljubša dejavnost mladih branje, da bi to razumeli, pravi medijski filozof Regis Debray, moramo poleg časa tehnologije, ki teče naprej, upoštevati tudi čas kulture, ki teče nazaj.“
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Melita Zajc je raziskovalka in antropologinja novih medijev in novih tehnologij, najprej se je kalila kot urednica kulture na radiu Študent, nato pri tedniku Mladina, kot filmski teoretik in kritik je urednikovala tudi pri reviji Ekran, dve leti je bila odgovorna urednica kulturnih in umetniških programov na TV Slovenija, je urednica in avtorica številnih knjig, zadnja “Medijski pojmovnik za mlade” je pravkar izšla pri založbi Aristej.
“Gre za poljudno znanost za mlade, za njihovo prihodnost. Mediji oblikujejo pomene, zato je bistveno, da sami presodijo, kaj je dobro in kaj ne!”
“Naše življenje z mediji in tehnologijami nikoli ni enoznačno, če sprejmemo novo, ne pomeni, da smo izgubili staro, mladi danes komunicirajo na različne načine, v eni od globalnih raziskav znamenite agencije Nielsen so med 30 tisoč mladimi iz 60 držav ugotovili, da je druga najljubša dejavnost mladih branje, da bi to razumeli, pravi medijski filozof Regis Debray, moramo poleg časa tehnologije, ki teče naprej, upoštevati tudi čas kulture, ki teče nazaj.“
Gost večera je pisatelj in prevajalec Jakob J. Kenda, avtor potopisnega romana Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerik, na Slovenskem knjižnem sejmu je zanj prejel nagrado za najboljši literarni prvenec.
Gost večera je Metod Pevec, filmski režiser in scenarist novega slovenskega celovečernega filma Jaz sem Frenk, ki prav nocoj začenja filmsko pot po slovenskih kinematografih.
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki se te dni na festivalu Life poteguje za nagrado Vodomec. Scenarij je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado "Novi talent EU", vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Gost je 25-letni gledališki režiser Luka Marcen, ki je te dni doživel svoj režijski krst z uprizoritvijo Platonovega Simpozija na Malem odru SNG Drama
Gostja večera Ana Porok je kustosinja za arhitekturo in oblikovanje, avtorica razstave Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano. Razstava razkriva, kakšno bi bilo mesto, če bi Plečnik lahko uresničil vse svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novo mestno hišo, Mesarski most, parlament na grajskem hribu in Katedralo svobode v Parku Tivoli. Od več kot dvajsetih neuresničenih projektov za Ljubljano so nekateri še danes videti drzne ali celo predrzne vizije.
Gost Nine Zagoričnik je bil fotograf Jaka Babnik, avtor razstavnega projekta Pigmalion (Galerija Jakopič), kjer vsak predmet ali fotografija nosi zelo spicifično sombolno vrednost, ki jo je mogoče prepoznati izključno v odnosu do njeovega konteksta: od zlate olimpijske kolajne Tine Maze, volilne skrinjice iz leta 1990 ali drobnega dela berlinskega zidu.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki vam da misliti. Borja bo ta teden predstavil nova albuma izraelskega žonglerja funka, jazza in afrobeata Kutimana z naslovom Lines from Different Sources in brooklynske zasedbe trdega afro soula Ikebe Shakedown, s krajšim formatom pa se predstavlja francosko-britanska naveza novega jazza in elektronike Neue Grafik Ensemble. Gosta Nine Zagoričnik pa sta Gregor Božič in Marina Gumzi, soavtorja filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, velikega zmagovalca 22. Festivala slovenskega filma.
Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše in najvplivnejše športne organizacije na svetu. Na čelu UEFE sedi od leta 2016, ko se je drugič potegoval za predsedniško funkcijo, je bil edini kandidat zanjo. Meni, da nogomet ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, saj je njegov vpliv vseprisoten in iz leta v leto večji. UEFA ima največ denarja od vseh športnih organizacij na svetu, celo več kot olimpijski komite, a ni multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, temveč krovna nogometna zveza, ki skrbi za nogomet. Nogomet je po njegovem mnenju posel, je strast in je religija. Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo
Na seminarju prof. Vasa Parovića na Fakulteti za arhitekturo, je vse leto raziskovala možne modele razvoja slovenske družbe. Slovenija namreč od osamosvojitve dalje ni razvila neke močne politično ekonomske vizije, kako bi lahko arhitektura vplivala na prihodnost naših mest. V zvezi s tem je pregledovala kakšne bi bile možnosti na območju ljubljanskih vpadnic, v zapuščenih industrijskih conah in ob različnih infrastrukturnih koridorjih na neizkoriščenih ali neprimerno uporabljenih parcelah, ki so prostorsko in vizualno izpostavljene.
Povsod tam, kjer se v naši prestolnici globoko pod zemljo obnavlja infrastruktura, so prvi na vrsti arheologi. Prav včeraj so nazaj zasuli razkopano Erjavčevo cesto v centru Ljubljane, kjer so na različnih mestih že od lani potekala arheološka znanstvena izkopavanja. Erjavčeva, ki poteka od SNG Drama pa vse do Rožne doline, je bila nekoč med Cankarjevim domom na desni in predsedniško palačo na levi strani, še znotraj zahodnega obzidja nekdanje Emone. Emona je bila ustanovljena leta 14. ali 15. našega štetja, njeni graditelji so najprej izravnali teren, namenjen bodoči gradnji pravokotnega mesta, z vseh strani obdanega z obzidjem. Prav Erjavčeva cesta je arheološko še dokaj neraziskana.
Katja Pegan, gledališka režiserka, direktorica in umetniški vodja Gledališča Koper, tantadrujeva nagrajenka za življenjsko delo. Katja Pegan, ki je bila pred desetletjem tudi pobudnica te nagrade, jo je prejela za zasluge za ustanovitev Gledališča Koper, za vnovično profesionalizacijo gledališča na Obali, za režisersko delo in za pedagoško delo z mladimi gledališčniki. Nagrado Tantadruj za posebne dosežke gledališke umetnosti, skupaj podeljujejo tri primorska gledališča: Gledališče Koper, Slovensko stalno gledališče iz Trsta in SNG Nova Gorica. "Že vrsto let vodim gledališki trening z mladimi, ki bi radi nadaljevali študij gledališke režije ali igre na akademiji, prav letos bo s svojo diplomsko predstavo na našem festivalu gostoval moj nekdanji učenec, ki končuje študij režije na eni najbolj uglednih londonskih šol. V Koper prihaja s svojo dekanjo, ki želi spoznati kraj, kjer se je njen študent zaljubil v gledališče."
Slovenski krajinski arhitekt Gašper Habjanič živi in ustvarja v Berlinu. Te dni je v okviru svojega osebnega projekta Linescape, kjer raziskuje pomen in vlogo prostoročne risbe v krajinski arhitekturi, vodil po Ljubljani svoje berlinske študente. Gašper Habjanič je bil ob koncu študija imenovan za najboljšega študenta krajinske arhitekture v Evropi. Njegov zadnji projekt Warld. Berlin. Klima. je pred kratkim prejel kar dve nominaciji: za najboljši projekt krajinske arhitekture v Nemčiji in nominacijo za najboljši nemški dizajn 2020.
V 15 letih je bilo uresničenih 100 projektov! “Še vedno nas zanima javni prostor ter vsi mogoči in nemogoči načini, na katerega javni prostor soustvarjajo prebivalci mesta”, pravijo arhitektki Alenka Korenjak, Maša Cvetko ter komunikologinja Zala Velkavrh. Letošnji poletni projekt se imenuje Zunaj, podpira majhne lokalne akcije v Ljubljani. Organizatorji so prejeli 60 raznolikih in zanimivih prijav za izboljšavo okolice.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marko Mandič, gledališki in filmski igralec, ki spretno krmari med snemanjem filmov in gledališkimi vlogami. V juniju, juliju in avgustu ga čakajo še Letoviščarji Maksima Gorkega na legendarnem poletnem festivalu v Salzburgu.
Avtorica celovečernega filma Zgodovina ljubezni, katerega premiera bo te dni v slovenskih kinematografih.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Kozmopolit, ki deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, bo zastopal Slovenijo na 58.beneškem umetnostnem bienalu s projektom "Here we go again ... SYSTEM 317." Projekt je rezultat večletnega raziskovalnega dela iz serije Resolucija, ki podaja konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve za probleme v družbi. Marko Peljhan živi med Slovenijo in Kalifornijo, kot redni profesor predava na univerzi UC Santa Barbara, kjer je postal tudi predstojnik oddelka Znanost in umetnost.
David Groleger v nalogi raziskuje našo demografsko bilanco, ugotovi, da od vseh evropskih držav živi največ mladih do 34.leta doma pri starših v Sloveniji, pove, kako vpliva zasebna lastnina na trenutno stanje oderuškega trga najemnih stanovanj v državi in sklene z ugotovitvijo, da država potrebuje takšen stanovanjski sklad, ki bi uravnaval stanovanjski trg za cenovno vzdržen najem neprofitnih stanovanj in celo poda predloge, kako prestrukturirati obstoječe stanovanjske sklade. V ta namen, v nalogi razvije poseben tip atrijskih hiš, modularnih stanovanj, študentskih enot.
Čilenska pisateljica Lola Larra in čilenski ilustrator Vicente Reinamontes sta avtorja prve skupne knjige A sud dell' Alameda, Jug Alamede, ki je bila predstavljena na letošnjem 56.bolonjskem knjižnem sejmu za otroško in mladinsko literaturo. Gre za dve zgodbi in dva pogleda na študentsko gibanja leta 2006, ko so mladi zahtevali enake možnosti študija za vse, neglede na socialne razlike. Demonstracije, ki so se nadaljeval še v letu 2011 in 2013, so nekaj let kasneje dosegle svoj namen.
Neveljaven email naslov