Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Problem pripovedovanja je v tem, da je na nek način ena malo nesamozavestna zvrst, ker je majhna, nima nobene refleksije, kar je problematično, ker se eno področje brez refleksije težko razvija!«
Ana Duša v Vodnikovi domačiji, v Ljubljani, vodi Pripovedovalsko šolo, ki jo je začela pred 6 leti kupaj s Špelo Frlec. Danes jo sama vodi z metodologijo, ki jo nenehno dograjuje.
»Vsak človek ima dolžnost, povedat pravljico po svoje, pravi Ana Duša, »to je ena stvar, v katero sem se sama zelo zaletavala v življenju«. Kaj lahko naredi s pravljico in česa ne je potrebovala deset let študija preden je ugotovila, da pravil ni. »Ta pravila so moja!, pravi Ana, ki je pred kratkim vpisal študij dramaturgije na AGRFT-ju v Ljubljai in prav na tej akademiji, kjer študira bo te dni na povabilo profesorja Tomaža Gugenška začela s predavanji pri magisterskem študiju oblikah govora. Njen predmet se imenuje ‘pripovedovanje’.
737 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Problem pripovedovanja je v tem, da je na nek način ena malo nesamozavestna zvrst, ker je majhna, nima nobene refleksije, kar je problematično, ker se eno področje brez refleksije težko razvija!«
Ana Duša v Vodnikovi domačiji, v Ljubljani, vodi Pripovedovalsko šolo, ki jo je začela pred 6 leti kupaj s Špelo Frlec. Danes jo sama vodi z metodologijo, ki jo nenehno dograjuje.
»Vsak človek ima dolžnost, povedat pravljico po svoje, pravi Ana Duša, »to je ena stvar, v katero sem se sama zelo zaletavala v življenju«. Kaj lahko naredi s pravljico in česa ne je potrebovala deset let študija preden je ugotovila, da pravil ni. »Ta pravila so moja!, pravi Ana, ki je pred kratkim vpisal študij dramaturgije na AGRFT-ju v Ljubljai in prav na tej akademiji, kjer študira bo te dni na povabilo profesorja Tomaža Gugenška začela s predavanji pri magisterskem študiju oblikah govora. Njen predmet se imenuje ‘pripovedovanje’.
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Neveljaven email naslov