Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski krajinski arhitekt Gašper Habjanič živi in ustvarja v Berlinu. Te dni je v okviru svojega osebnega projekta Linescape, kjer raziskuje pomen in vlogo prostoročne risbe v krajinski arhitekturi, vodil po Ljubljani svoje berlinske študente.
Gašper Habjanič je bil ob koncu študija imenovan za najboljšega študenta krajinske arhitekture v Evropi.
Njegov zadnji projekt Warld. Berlin. Klima. je pred kratkim prejel kar dve nominaciji: za najboljši projekt krajinske arhitekture v Nemčiji in nominacijo za najboljši nemški dizajn 2020.
Ob koncu študija je bil Gašper Habjanič imenovan za najboljšega študenta krajinske arhitekture v Evropi, njegov zadnji projekt Wald. Berlin. Klima. je bil pred kratkim nominiran za kar dve nagradi
Gost Nine Zagoričnik je krajinski arhitekt Gašper Habjanič, ki te dni v okviru osebnega projekta Linescape, ki raziskuje pomen in vlogo prostoročne risbe v krajinski arhitekturi, vodi po Ljubljani svoje berlinske študente.
Gašper Habjanič je bil ob koncu študija imenovan za najboljšega študenta krajinske arhitekture v Evropi, njegov zadnji projekt Wald. Berlin. Klima. je bil pred kratkim nominiran za kar dve nagradi: za najboljši krajinsko arhitekturni projekt v Nemčiji in za najboljši nemški dizajn 2020.
736 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Slovenski krajinski arhitekt Gašper Habjanič živi in ustvarja v Berlinu. Te dni je v okviru svojega osebnega projekta Linescape, kjer raziskuje pomen in vlogo prostoročne risbe v krajinski arhitekturi, vodil po Ljubljani svoje berlinske študente.
Gašper Habjanič je bil ob koncu študija imenovan za najboljšega študenta krajinske arhitekture v Evropi.
Njegov zadnji projekt Warld. Berlin. Klima. je pred kratkim prejel kar dve nominaciji: za najboljši projekt krajinske arhitekture v Nemčiji in nominacijo za najboljši nemški dizajn 2020.
Ob koncu študija je bil Gašper Habjanič imenovan za najboljšega študenta krajinske arhitekture v Evropi, njegov zadnji projekt Wald. Berlin. Klima. je bil pred kratkim nominiran za kar dve nagradi
Gost Nine Zagoričnik je krajinski arhitekt Gašper Habjanič, ki te dni v okviru osebnega projekta Linescape, ki raziskuje pomen in vlogo prostoročne risbe v krajinski arhitekturi, vodi po Ljubljani svoje berlinske študente.
Gašper Habjanič je bil ob koncu študija imenovan za najboljšega študenta krajinske arhitekture v Evropi, njegov zadnji projekt Wald. Berlin. Klima. je bil pred kratkim nominiran za kar dve nagradi: za najboljši krajinsko arhitekturni projekt v Nemčiji in za najboljši nemški dizajn 2020.
“Pri vseh novejših državah je bila fotografija eden od zelo pomembnih orodij snovanja identitete države. To posledično tudi pomeni, da so cene avtorjev iz določenih držav popolnoma drugačne od cen avtorjev v drugih državah in to umetnikov istega ranga… najdražja je ameriška fotografija, sledi ji ruska, nato nemška, kar pove, kakšno vlogo ima pri fotografiji ekonomski položaj države.” Uroš Abram je eden najbolj prepoznavnih slovenskih mladih fotografov, avtor zelo samosvojih fotografskih razstav, ki nas nenehno preseneča s svojimi idejami, tudi s svojo fotografsko tehniko, vse od leta 2013 pa mu kot fotoreporteju sledimo tudi v reviji Mladina.
Leta 2016 je prejel Zupančičevo nagrado za mogočen pionirski umetniški opus. Njegova pesniška ustvarjalnost je bila nagrajena z vsemi najvišjimi pesniškimi nagradami, prav tako tudi njegov prevodni opus.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Gost Nine Zagoričnik je bil igralec in slovenski rekorder v recitiranju števila pi Nik Škrlec.
29-letni David Krančan je najprej stripar in nato ilustrator. Ali kot se rad pošali, “ilustrator, ki bi lahko bil stripar, lahko pa tudi obratno, stripar, ki dela ilustracije.” Obe njegovi strip knjigi Pijani zajec in Grdina sta bili takoj razprodani.
Jasmin B. Frelih, slovenski pisatelj, ki je za svoj prvi roman Na/pol prejel nagrado Evropske unije za književnost za leto 2016, gost oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Svetlana Slapšak te dni vznemirja z novo knjigo o hrani “Kuhinja z razgledom”; gre za eseje iz antropologije hrane, ki so bili najprej objavljeni v knjigi Leteći pilav v Beogradu.
Vlado Škafar, filmski režiser in publicist, njegov celovečerni film Mama, bo te ni doživel slovensko premiero.
Vito Taufer, režiser uprizoritve “Butnskala”, nekoč najbolj kultne prve slovenske radijske igre v nadaljevanjih, ki sta jo leta 1979 za Radio Študent začela pisati Emil Filipčič in Marko Derganc.
Karmina Šilec je dirigentka in vodja vokalnega gledališča Carmina Slovenica, ki vsako leto znova žanje mednarodne uspeh, 16. aprila bo v Moskvi prejela nagrado Zlata maska za predstava Ko gora spremeni obleko, ki je zmagala v nominaciji za “Najboljšo tujo produkcijo, predstavljeno v Rusiji v letu 2015”.
Gorazd Trušnovec je urbani čebelar, bolj znan pa kot publicist, filmski kritik, založnik, urednik filmske revije Ekran, bil pa je tudi umetniški direktor Festivala slovenskega filma. Prisluhnite oddaji Proti etru.
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Neveljaven email naslov