Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Aleksander Čeferin

19.09.2019

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše in najvplivnejše športne organizacije na svetu. Na čelu UEFE sedi od leta 2016, ko se je drugič potegoval za predsedniško funkcijo, je bil edini kandidat zanjo. Meni, da nogomet ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, saj je njegov vpliv vseprisoten in iz leta v leto večji. UEFA ima največ denarja od vseh športnih organizacij na svetu, celo več kot olimpijski komite, a ni multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, temveč krovna nogometna zveza, ki skrbi za nogomet. Nogomet je po njegovem mnenju posel, je strast in je religija. Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše športne organizacije na svetu in eden najvplivnejših Slovencev, ki meni, da je nogomet posel, strast in religija

Uefa je evropska športna organizacija, ki ima od vseh športnih organizacij na svetu največ denarja, celo več kot olimpijski komite. Denar namenjajo v različne namene, pomembna naloga pa je spodbujanje manjših klubov in držav, kjer nogomet še ni tako razvit, zato kar 85 odstotkov svojega dobička namenjajo solidarnostnim projektom. Brez te pomoči nogometne zveze v vsaj 45 državah ne bi mogle delovati, med temi državami je tudi Slovenija. Prav zaradi te pomoči je tudi Slovenska nogometna zveza toliko bolj sposobna od drugih športnih zvez, čeprav od države ne dobi tako rekoč nobene finančne pomoči.

“Mi nismo multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, mi smo krovna nogometna organizacija, ki mora skrbeti za nogomet. Je pa tu ena velika dilema. Ne moreš reči, da bodo vsi imeli enako število članov v ligi prvakov, ker v tem primeru vrednost lige prvakov pade in potem ne moreš financirati nogometa v državah, kot je Slovenija.” – Aleksander Čeferin, predsednik Uefe

Največji svetovni nogometni organizaciji sta Fifa in Uefa, vendar med njima obstaja kar nekaj bistvenih razlik. Evropska nogometna zveza je finančno večja od Fife in to kar od tri- do štirikrat. Fifa združuje 211 držav, Uefa 55. Fifa se bolj ukvarja s političnimi zadevami, na štiri leta organizira svetovno prvenstvo, tekmovanja pod pokroviteljstvom Uefe potekajo vsak dan, po Čeferinovih besedah je organizacija bolj nogometna kot Fifa.

“Liga prvakov je najboljši športni proizvod na svetu. Ne zaradi mene in ne zaradi Uefe, ampak tako pač je.” 

Najpomembnejše in najmočnejše države, ki prinašajo največ denarja, so v Evropi Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Španija. Teh pet držav prinese 87 odstotkov vsega denarja, odnese pa 60 odstotkov. A v Uefi so vse države enakopravne, kar pomeni, da je glas Slovenije enako pomemben kot glas katere izmed najmočnejših držav. Po državah je Uefa večja od Evropske unije in tu velja solidarnost, v Evropskem parlamentu pa članice niso enakopravne, večje države imajo več poslancev.

“Če bi bila takšna solidarnost na ravni Evrope v politiki, kot je na ravni nogometa, bi bila Evropa veliko bolj srečna celina. Hkrati pa so politiki tisti, ki želijo dan in noč poučevati nogomet, kako naj bo solidaren, oni pa niso simbol solidarnosti. Mi smo solidarni, hkrati pa smo odprti za svet. Mi nismo preregulirani, nismo zaščiteni, mi sodelujemo s Kitajsko, z ZDA, kar je na ravni EU preveč regulirano.”

Nogomet je najpopularnejši šport tako v svetovnem merilu kot v Evropi, vse več privržencev pa ima tudi v Združenih državah Amerike. Priljubljenost bejzbola tam pada, košarka in ameriški nogomet sta stabilna, mogoče celo malo stagnirata. Priljubljenost nogometa, ki ga Američani imenujejo soccer, pa se povečuje za 15 odstotkov na leto. Pa tudi v Sloveniji je daleč najbolj popularen nogomet, čeprav se ob uspehih naših zimskih športnikov zdi, da je to smučanje. Kar 70 odstotkov vseh registriranih športnikov v Sloveniji je nogometašev.

“Nogomet zame ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, ker ni več tako postranska, kot bi nekateri radi prikazali. Nogomet je postal ogromen posel, strast, nogomet je neke vrste religija. Nogomet ima več gledalcev kot ima Katoliška cerkev vernikov, a mi bogove menjamo vsakih deset let.”

Vse bolj se krepi vloga ženskega nogometa. Letos je bila na tekmi evropskega superpokala glavna sodnica ženska, kar je prvič v zgodovini, da je ženska sodila na tako veliki tekmi pod pokroviteljstvom Uefe. Na tekmi sta se za naslov pomerila Liverpool in Chelsea, po rezultatih ta hip najboljša kluba v Evropi. In to je tudi pomembnega simbolnega pomena, saj je ženska sodila na tekmi, ki odloča o tem, kdo je najboljši v Evropi. Da ženski nogomet raste, pričajo tudi številke. Pred osmimi leti je bilo z vsakim ženskim evropskim prvenstvom približno 25.000 evrov izgube, zdaj pa prvenstvo izpeljejo skoraj brez svojega vložka.

“Ampak jaz vedno pravim, to ni strošek, to je naložba. Ko vidim ta dekleta, ko jim podeljujem medalje, imajo popolnoma enako strast kot fantje. Je pa igra drugačna, kot jo igrajo fantje, ker nogomet je bil stereotipno moški šport, ženske niso igrale nogometa.”

Ženskam pa v nekaterih državah še vedno ni dovoljeno igrati nogometa. Nekdanji predsednik Fife Sepp Blatter je Iranu zagrozil, da ne bo smel več igrati na tekmovanjih, če ne bo ženskam dovolil igrati nogometa. Ravno zato je ta moč nogometa tako zelo velika. Ogromno stvari se da doseči prav z nogometom. Preden je finale lige prvakov potekal v Azerbajdžanu, si moral za pridobitev vizuma prinesti potrdilo, da nimaš aidsa. Zaradi nogometa pa so to spremenili in sprememba ni ostala samo med finalom, ampak je ostala za vedno.


Proti etru

732 epizod


Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Aleksander Čeferin

19.09.2019

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše in najvplivnejše športne organizacije na svetu. Na čelu UEFE sedi od leta 2016, ko se je drugič potegoval za predsedniško funkcijo, je bil edini kandidat zanjo. Meni, da nogomet ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, saj je njegov vpliv vseprisoten in iz leta v leto večji. UEFA ima največ denarja od vseh športnih organizacij na svetu, celo več kot olimpijski komite, a ni multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, temveč krovna nogometna zveza, ki skrbi za nogomet. Nogomet je po njegovem mnenju posel, je strast in je religija. Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše športne organizacije na svetu in eden najvplivnejših Slovencev, ki meni, da je nogomet posel, strast in religija

Uefa je evropska športna organizacija, ki ima od vseh športnih organizacij na svetu največ denarja, celo več kot olimpijski komite. Denar namenjajo v različne namene, pomembna naloga pa je spodbujanje manjših klubov in držav, kjer nogomet še ni tako razvit, zato kar 85 odstotkov svojega dobička namenjajo solidarnostnim projektom. Brez te pomoči nogometne zveze v vsaj 45 državah ne bi mogle delovati, med temi državami je tudi Slovenija. Prav zaradi te pomoči je tudi Slovenska nogometna zveza toliko bolj sposobna od drugih športnih zvez, čeprav od države ne dobi tako rekoč nobene finančne pomoči.

“Mi nismo multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, mi smo krovna nogometna organizacija, ki mora skrbeti za nogomet. Je pa tu ena velika dilema. Ne moreš reči, da bodo vsi imeli enako število članov v ligi prvakov, ker v tem primeru vrednost lige prvakov pade in potem ne moreš financirati nogometa v državah, kot je Slovenija.” – Aleksander Čeferin, predsednik Uefe

Največji svetovni nogometni organizaciji sta Fifa in Uefa, vendar med njima obstaja kar nekaj bistvenih razlik. Evropska nogometna zveza je finančno večja od Fife in to kar od tri- do štirikrat. Fifa združuje 211 držav, Uefa 55. Fifa se bolj ukvarja s političnimi zadevami, na štiri leta organizira svetovno prvenstvo, tekmovanja pod pokroviteljstvom Uefe potekajo vsak dan, po Čeferinovih besedah je organizacija bolj nogometna kot Fifa.

“Liga prvakov je najboljši športni proizvod na svetu. Ne zaradi mene in ne zaradi Uefe, ampak tako pač je.” 

Najpomembnejše in najmočnejše države, ki prinašajo največ denarja, so v Evropi Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Španija. Teh pet držav prinese 87 odstotkov vsega denarja, odnese pa 60 odstotkov. A v Uefi so vse države enakopravne, kar pomeni, da je glas Slovenije enako pomemben kot glas katere izmed najmočnejših držav. Po državah je Uefa večja od Evropske unije in tu velja solidarnost, v Evropskem parlamentu pa članice niso enakopravne, večje države imajo več poslancev.

“Če bi bila takšna solidarnost na ravni Evrope v politiki, kot je na ravni nogometa, bi bila Evropa veliko bolj srečna celina. Hkrati pa so politiki tisti, ki želijo dan in noč poučevati nogomet, kako naj bo solidaren, oni pa niso simbol solidarnosti. Mi smo solidarni, hkrati pa smo odprti za svet. Mi nismo preregulirani, nismo zaščiteni, mi sodelujemo s Kitajsko, z ZDA, kar je na ravni EU preveč regulirano.”

Nogomet je najpopularnejši šport tako v svetovnem merilu kot v Evropi, vse več privržencev pa ima tudi v Združenih državah Amerike. Priljubljenost bejzbola tam pada, košarka in ameriški nogomet sta stabilna, mogoče celo malo stagnirata. Priljubljenost nogometa, ki ga Američani imenujejo soccer, pa se povečuje za 15 odstotkov na leto. Pa tudi v Sloveniji je daleč najbolj popularen nogomet, čeprav se ob uspehih naših zimskih športnikov zdi, da je to smučanje. Kar 70 odstotkov vseh registriranih športnikov v Sloveniji je nogometašev.

“Nogomet zame ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, ker ni več tako postranska, kot bi nekateri radi prikazali. Nogomet je postal ogromen posel, strast, nogomet je neke vrste religija. Nogomet ima več gledalcev kot ima Katoliška cerkev vernikov, a mi bogove menjamo vsakih deset let.”

Vse bolj se krepi vloga ženskega nogometa. Letos je bila na tekmi evropskega superpokala glavna sodnica ženska, kar je prvič v zgodovini, da je ženska sodila na tako veliki tekmi pod pokroviteljstvom Uefe. Na tekmi sta se za naslov pomerila Liverpool in Chelsea, po rezultatih ta hip najboljša kluba v Evropi. In to je tudi pomembnega simbolnega pomena, saj je ženska sodila na tekmi, ki odloča o tem, kdo je najboljši v Evropi. Da ženski nogomet raste, pričajo tudi številke. Pred osmimi leti je bilo z vsakim ženskim evropskim prvenstvom približno 25.000 evrov izgube, zdaj pa prvenstvo izpeljejo skoraj brez svojega vložka.

“Ampak jaz vedno pravim, to ni strošek, to je naložba. Ko vidim ta dekleta, ko jim podeljujem medalje, imajo popolnoma enako strast kot fantje. Je pa igra drugačna, kot jo igrajo fantje, ker nogomet je bil stereotipno moški šport, ženske niso igrale nogometa.”

Ženskam pa v nekaterih državah še vedno ni dovoljeno igrati nogometa. Nekdanji predsednik Fife Sepp Blatter je Iranu zagrozil, da ne bo smel več igrati na tekmovanjih, če ne bo ženskam dovolil igrati nogometa. Ravno zato je ta moč nogometa tako zelo velika. Ogromno stvari se da doseči prav z nogometom. Preden je finale lige prvakov potekal v Azerbajdžanu, si moral za pridobitev vizuma prinesti potrdilo, da nimaš aidsa. Zaradi nogometa pa so to spremenili in sprememba ni ostala samo med finalom, ampak je ostala za vedno.


25.03.2021

Laura Krajnc in Sven Horvat sta duet Zajtrk

Težko se uokvirita le v en žanr, pravita, da igrata etno-šanson. Podajata veliko raznolikih zgodb, vsaka je delo zase. Besedila nastanejo, ko se zgodi življenje in vpliv čustvenih afektov. Na začetku nista vedela, da bo Zajtrk njuna skupina. Pisala sta le pesmi. Ker sta opazila, da so bila vsa njuna besedila v slovenščini in so na ta način gradila intimo, sta idejo za ime dueta dobila ravno tu. V intimi, ki si jo delijo le najožje osebe, ki skupaj zajtrkujejo in poslušajo njune pesmi.


18.03.2021

Ema Kugler

Vizualna umetnica o svojem 5. celovečernem igranem filmu Človek s senco, ki je bil na festivalu American Filmatic Arts Awards razglašen za najboljši celovečerni film leta 2020.


11.03.2021

Slavko Pregl

Pisatelj o kriminalnem romanu Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič.


04.03.2021

Zarja Vršič

Zarja Vršič je mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti, asistentka na Oddelku za prevajalstvo in avtorica knjižnega prvenca, zbirke kratkih zgodb Kozjeglavka. Opišemo jih lahko kot zbirko nenavadnih kratkih zgodb, ki je sicer izšla predlani, a še vedno vznemirja kritike in bralce. Izšla je pri Cankarjevi založbi in bila nominirana za najboljši literarni prvenec.


25.02.2021

Barbara Kastelec

Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo.


18.02.2021

Tina Mahkota

Tina Mahkota je prevajalka in avtorica prevoda igre Učinek, britanske dramatičarke Lucy Prebble, ki govori o kemiji kot znanosti in tudi o njenem metaforičnem pomenu, ki se zgodi med ljudmi.


11.02.2021

Janez Hočevar - Rifle

"Teater je pa naš dom, čeprav je zdaj drugače," že na začetku intervjuja izpostavi Janez Hočevar - Rifle. Trenutno ga lahko spremljamo v interaktivni komediji Optimisti in v televizijski nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. "Odkar sem v penzionu, sploh nimam nič časa, zdaj pa kar naprej nekaj počnemo." Tudi ustvarjanje Optimistov je nenavadno, saj se vsebina sproti prilagaja željam občinstva.


04.02.2021

Jaša Koceli

Jaša Koceli z umetniško ekipo sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Hektomeron, ki povezuje sto držav. Ali lahko povezani zgradimo novo odpornost na razmere, ki smo jim nepričakovano podvrženi?


28.01.2021

Jan Belcl

Gost je Jan Belcl, scenarist in režiser filma All my friends are dead.


21.01.2021

Tevž Logar

Tevž Logar, kustos razstave, 'Ko si v dvomu pojdi v muzej', ki jo otvarjajo v Mestnem muzeju Ljubljana. Na ogled bo pet evropsko zelo pomembnih zbirk, ki bodo pokazale, kaj zbiratelji pomenijo za umetnostni sistem in kaj novim strategijam.


14.01.2021

Nejc Gazvoda

Psatelj, dramatik ter gledališki in filmski režiser, ki nas vedno znova preseneti s svojim dramskim besedilom. Z Nino Zagotičnik sta namenila pozornost predvsem krstni uprizoritvi romantične drame Jazz.


07.01.2021

Avgust Demšar

V nedeljo, desetega januarja, prihaja na spored prvega programa Televizije Slovenija nova izvirna slovenska kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, nastala po treh romanih pisatelja Avgusta Demšarja: Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led. V glavni vlogi inšpektorja Martina Vrenka nastopa Dario Varga, kriminalistično ekipo pa sestavljata še Jurij Drevenšek (Marko Breznik) in Lotos Šparovec (Oskar Brajdič). Katarina Čas je lastnica lokala, in inšpektorjeva prijateljica Mojco, v ostalih vlogah se pojavlja mnogo prepoznavnih igralk in igralcev.


17.12.2020

Mitja Okorn

"Vse kar rabiš je dober scenarij in malo talenta," med intervjujem izpostavi Mitja Okorn, režiser prvega slovenskega hollywoodskega filma Life in a Year (Leto življenja). Svojo bazo ima še vedno na Poljskem, kjer je posnel filma Pisma svetemu Nikolaju in Planet samskih. Kako se ameriška filmska produkcija razlikuje od evropske?


10.12.2020

Marcel Štefančič

Gost Nine Zagoričnik je Marcel Štefančič, ki se je v svoji zadnji knjigi "Če umrem, preden se zbudim", na 1000 straneh, lotil najbolj atraktivnega filmskega žanra - noir filmov.


03.12.2020

Primož Premzl: Iskalec prezrtih in spregledanih osebnosti

Primož Premzl je mariborski založnik, galerist, zbiralec štajerskega domoznanskega gradiva ter zagnan raziskovalec kulturne dediščine, predvsem tistih spregledanih dogodkov in osebnosti, ki jih je zgodovina hote ali nehote prezrla.


26.11.2020

50 zgodb slovenske arhitekture

Gosta oddaje Proti etru spet ta dež sta arhitekturni tandem Špela Kuhar in Robert Potokar, avtorja monografije Zgodbe slovenske arhitekture, od koliščarjev pa do leta 2020. Ne gre za enciklopedični prikaz, namen je predvsem spodbuditi zanimanje za arhitekturo najširšemu krogu bralcev.


19.11.2020

Reformatorji v stripu, ali kako smo Slovenci dobili prvo res dolgo knjige

Avtorji stripa: pisatelj Boštjan Gorenc, jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič ter ilustrator Jaka Vukotič


12.11.2020

Nataša Prosenc Stearns: "Los Angeles je kot hotel"

Nataša Prosenc Stearns je diplomantka ALUO v Ljubljani. Kot prejemnica Fulbrightove štipendije je v Los Angelsu na California Institute of the Arts študirala filmsko in video produkcijo. Režirala je kratke, dokumentarne in celovečerne filme, kot vizualna umetnica pa svoja dela razstavlja v galerijskih prostorih Los Angelesa, na številnih mednarodnih razstavah in bienalih, pogosto tudi v Sloveniji. Svoja dela je večkrat predstavljala na Beneškem likovnem bienalu. Že od junija se ukvarja z multi projekcijo, ki je nekakšen vpad v središče mesta in se tako dogaja v zelo urbanem prostoru, ki ga obkrožajo stavbe.


05.11.2020

Damijan Valentinuzzi, medicinski fizik in glasbenik

Je tudi potapljač in kajakaš, med drugim pa tudi kot član znanstvene raziskovalne skupine za medicino fizike na Institutu Jožef Stefan raziskuje fizikalne modele imunoterapije.


29.10.2020

Iztok Ilc

Pred kratkim je v njegovem prevodu izšel roman Mamina zapuščina, svetovno uveljavljene pisateljice Minae Mizimura. Med slovenskimi japonologi ima Iztok Ilc najbolj kontinuiran opus prevedenih japonskih literarnih del. Med njimi je tudi 700 strani dolg roman Kronika ptiča navijalca, pisatelja Harukija Murakamija.


Stran 7 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov