Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost večera je pisatelj in prevajalec Jakob J. Kenda, avtor potopisnega romana Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerik, na Slovenskem knjižnem sejmu je zanj prejel nagrado za najboljši literarni prvenec.
Pisatelj in prevajalec Jakob J. Kenda je avtor potopisnega romana Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerik, na Slovenskem knjižnem sejmu je zanj prejel nagrado za najboljši literarni prvenec
Jakob J. Kenda je slovenski prevajalec, s pisateljskim prvencem Alpalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerik pa je na Slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado za najboljši literarni prvenec.
“Ljudje si ne predstavljajo, koliko je dela na taki poti. Veliko je stvari, ki jih je treba premisliti: kje boš dobil hrano, kje je voda … Do kam boš prehodil pot, zakaj in kako, na kaj moraš paziti. Okoli tebe je divjina, paziti moraš, da ase divjina zaveda, da si tam, drugače se lahko zaletiš v medveda.” – Jakob J. Kenda o pripravah na Alpalaško pot
Apalaško pot je poimenovana po istoimenskem pogorju, razteza se čez štirinajst ameriških zveznih držav na vzhodu ZDA, dolga je 3500 km in ima toliko skupnega vzpona, kot da bi se šestnajstkrat z nivoja morja povzpel na Everest. Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je leta 2017 v štirih mesecih prehodil “mati vseh poti”, kakor jo zaradi zahtevnosti, dolžine in starosti tudi večkrat imenujejo.
“Po mojem ni človeka, ki bi lahko vse to sproti procesiral. Da bi mu bilo kasno, kaj na tej poti počne, sploh pa, če je v neki tuji deželi in zato je bila potopisna pripoved krasna ideja za roman. Da razumeš, kaj se je zgodilo, da razumeš, kaj si dojel.”
732 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Gost večera je pisatelj in prevajalec Jakob J. Kenda, avtor potopisnega romana Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerik, na Slovenskem knjižnem sejmu je zanj prejel nagrado za najboljši literarni prvenec.
Pisatelj in prevajalec Jakob J. Kenda je avtor potopisnega romana Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerik, na Slovenskem knjižnem sejmu je zanj prejel nagrado za najboljši literarni prvenec
Jakob J. Kenda je slovenski prevajalec, s pisateljskim prvencem Alpalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerik pa je na Slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado za najboljši literarni prvenec.
“Ljudje si ne predstavljajo, koliko je dela na taki poti. Veliko je stvari, ki jih je treba premisliti: kje boš dobil hrano, kje je voda … Do kam boš prehodil pot, zakaj in kako, na kaj moraš paziti. Okoli tebe je divjina, paziti moraš, da ase divjina zaveda, da si tam, drugače se lahko zaletiš v medveda.” – Jakob J. Kenda o pripravah na Alpalaško pot
Apalaško pot je poimenovana po istoimenskem pogorju, razteza se čez štirinajst ameriških zveznih držav na vzhodu ZDA, dolga je 3500 km in ima toliko skupnega vzpona, kot da bi se šestnajstkrat z nivoja morja povzpel na Everest. Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je leta 2017 v štirih mesecih prehodil “mati vseh poti”, kakor jo zaradi zahtevnosti, dolžine in starosti tudi večkrat imenujejo.
“Po mojem ni človeka, ki bi lahko vse to sproti procesiral. Da bi mu bilo kasno, kaj na tej poti počne, sploh pa, če je v neki tuji deželi in zato je bila potopisna pripoved krasna ideja za roman. Da razumeš, kaj se je zgodilo, da razumeš, kaj si dojel.”
Mirt Komel, pisatelj, ki je s svojim kriminalnim romanom Medsočje razburkal bralce in literarno javnost.
Na 16. kongresu slovenskih založnikov, ki je pred kratkim potekal na Bledu, je naziv založnica leta 2018 pripadel Neli Malečkar, urednici izvirnega leposlovja za odrasle pri založbi Mladinska knjiga.
Luka Vidmar, raziskovalec slovenske literature in likovne umetnosti, soavtor razstave ''In vendar so jih brali'' - prepovedane knjige v zgodnjem novem veku (v Narodni univerzitetni knjižnici).
Arhitektki Špela Kuhar in Barbara Viki Šubic o Centru arhitekture Slovenija.
Nina Šenk, mednarodno uspešna slovenska skladateljica je bila gostja oddaje Proti etru. Njeno skladbo bodo na pobudo članov Berlinske filharmonije izvedli na prestižnem britanskem festivalu BBC Proms.
Matjaž Ivanišin, edini slovenski režiser, ki mu v slovenskih kinematografih sočasno vrtijo dva njegova dokumentarna filma: Playing Men in film Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba, slednjega je posneli skupaj s hrvaškim režiserjem Rajkom Grličem.
Tomaž Svete, vodilni sodobni slovenski skladatelj operne glasbe, Antigona, njegova osma opera po vrsti, je svoj krst doživela 18.aprila 2018
Uršula Berlot, slovenska vizualna umetnica in umetnostna teoretičarka je bila gostja Nine Zagoričnik.
gledališki in filmski igralec Sebastian Cavazza igra vlogo terapevta Ivana vfilmu Moški ne jočejo.
Matej Blenkuš je bil vodja projekta Nordijski center Planica, dekan Fakultete za arhitekturo ter vodja abiroja.
Gledališki in filmski igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Matej Puc, letošnji Prešernov nagrajenec, te dni ga lahko doživimo v novi vlogi francoskega politika in revolucionarja Georgesa Jacquesa Dantona v Büchnerjevi igri Dantonova smrt
"Meje, kjer se konča država in kje začne mafija, so zelo zabrisane," gostja oddaje Proti etru Mojca Širok.
Agata Tomažič, publicistka in pisateljica, do nedavnega novinarka kulturne redakcije časopisa Delo ter ena od sourednikov časopisa Pogledi, piše za razne medije, tudi za revijo Outsider in je avtorica treh literarnih del: prvenca kratkoproznih zgodb »Česar ne moreš povedati frizerki«( 2015), potopisa »Zakaj potujete v take dežele«( 2016 ) ter romana »Tik pod nebom« (2017). Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ZRC SAZU je promotorka raziskovalnih rezultatov.
Pascale Delpech, francoska prevajalka, ki je v francoščino prevedla dragoceni literarni opus Danila Kiša, kultnega avtorja židovsko-črnogorskega rodu, ki ga številni literarni teoretiki uvrščajo v družbo največjih evropskih pisateljev Danilo Kiš, ki se je rodil prav na današnji dan 22. februarja 1935, je dobitnik številnih uglednih nagrad za literaturo kot so Ninova nagrada, Andričeva nagrada; prejel je tudi najvišja literarna priznanja v Franciji, Nemčiji, Italiji in ZDA. Mnogi literarni poznavalci in prevajalci ga imajo za nesojenega nobelovca, zato se tudi na vso moč trudijo, pravi Pascale Delpech, da bi njegova dela spoznal najširši krog bralcev
Gosta oddaje Proti etru bosta Nina in Matevž Granda, izdajatelja in urednika revije Outsider.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Mila Turajlić je uspešna beograjska filmska režiserka, avtorica dokumentarnega filma Druga stran vsega, ki je najprej svetovno premiero doživel lani na fesrivalu v Torontu, nato pa zmagal na enem od najbolj prestižnih festivalov dokumentarnega filma, v Amsterdamu.
Tržačan Stojan Kuret, eden najuspešnejših zborovskih dirigentov doma in v svetu je letošnji prejemnik Zlate plakete za življensko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. “Smo ena redkih držav, ki ima uzakonjeno, da mora imeti vsaka osnovna šola najprej otroški zbor in potem še mladinski zbor! In to je naše bogastvo in tega se moramo zavedat!“
Neveljaven email naslov