Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih.
Foto: RTVSLO.SI
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih
Gledališka in filmska igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za pet izjemnih gledaliških vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih: v Sofoklesovi Antigoni, v Cankarjevih Hlapcih, v Visoški kroniki, v Linhartovem Matičku, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v igri Demian, ki je nastala po Hessejevem romanu.
Nina Ivanišin je gledališki oder najprej doživela kot srednješolka na eni izmed mariborskih gimnazij, svoj prvi gledališki debi pa kot študentka AGRFT-ja na Malem odru SNG Drama kot Ana Sergejevna v Frielovi Jaltski igri. Največ nagrad je prejela za vlogo Aleksandre v celovečernem prvencu Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Sledile so še filmske vloge v celovečernih filmih: Piran/Piran, Idila in Pod gladino. Nastopila je tudi v televizijski seriji V dvoje.
Trenutno je zasedena v treh gledaliških predstavah: v uprizoritvi 2020, ki jo je po motivih besedil zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija režiral Ivica Buljan, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih.
Foto: RTVSLO.SI
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih
Gledališka in filmska igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za pet izjemnih gledaliških vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih: v Sofoklesovi Antigoni, v Cankarjevih Hlapcih, v Visoški kroniki, v Linhartovem Matičku, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v igri Demian, ki je nastala po Hessejevem romanu.
Nina Ivanišin je gledališki oder najprej doživela kot srednješolka na eni izmed mariborskih gimnazij, svoj prvi gledališki debi pa kot študentka AGRFT-ja na Malem odru SNG Drama kot Ana Sergejevna v Frielovi Jaltski igri. Največ nagrad je prejela za vlogo Aleksandre v celovečernem prvencu Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Sledile so še filmske vloge v celovečernih filmih: Piran/Piran, Idila in Pod gladino. Nastopila je tudi v televizijski seriji V dvoje.
Trenutno je zasedena v treh gledaliških predstavah: v uprizoritvi 2020, ki jo je po motivih besedil zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija režiral Ivica Buljan, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Maček Muri gre najprej v kinodvorane po Sloveniji, da ga spoznamo kot filmsko zvezdo. Kako živi, kaj vse počne v Mačjem mestu in v kakšni hiši prebiva. Virtualne podobe sta se skupaj lotila Boris Dolenc in Matej Lavrenčič.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Primož Premzl je soavtor razstave in monografije Herman Potočnik Noordung.
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Neveljaven email naslov