Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih.
Foto: RTVSLO.SI
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih
Gledališka in filmska igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za pet izjemnih gledaliških vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih: v Sofoklesovi Antigoni, v Cankarjevih Hlapcih, v Visoški kroniki, v Linhartovem Matičku, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v igri Demian, ki je nastala po Hessejevem romanu.
Nina Ivanišin je gledališki oder najprej doživela kot srednješolka na eni izmed mariborskih gimnazij, svoj prvi gledališki debi pa kot študentka AGRFT-ja na Malem odru SNG Drama kot Ana Sergejevna v Frielovi Jaltski igri. Največ nagrad je prejela za vlogo Aleksandre v celovečernem prvencu Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Sledile so še filmske vloge v celovečernih filmih: Piran/Piran, Idila in Pod gladino. Nastopila je tudi v televizijski seriji V dvoje.
Trenutno je zasedena v treh gledaliških predstavah: v uprizoritvi 2020, ki jo je po motivih besedil zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija režiral Ivica Buljan, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
736 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih.
Foto: RTVSLO.SI
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih
Gledališka in filmska igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za pet izjemnih gledaliških vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih: v Sofoklesovi Antigoni, v Cankarjevih Hlapcih, v Visoški kroniki, v Linhartovem Matičku, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v igri Demian, ki je nastala po Hessejevem romanu.
Nina Ivanišin je gledališki oder najprej doživela kot srednješolka na eni izmed mariborskih gimnazij, svoj prvi gledališki debi pa kot študentka AGRFT-ja na Malem odru SNG Drama kot Ana Sergejevna v Frielovi Jaltski igri. Največ nagrad je prejela za vlogo Aleksandre v celovečernem prvencu Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Sledile so še filmske vloge v celovečernih filmih: Piran/Piran, Idila in Pod gladino. Nastopila je tudi v televizijski seriji V dvoje.
Trenutno je zasedena v treh gledaliških predstavah: v uprizoritvi 2020, ki jo je po motivih besedil zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija režiral Ivica Buljan, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Avtorji stripa: pisatelj Boštjan Gorenc, jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič ter ilustrator Jaka Vukotič
Nataša Prosenc Stearns je diplomantka ALUO v Ljubljani. Kot prejemnica Fulbrightove štipendije je v Los Angelsu na California Institute of the Arts študirala filmsko in video produkcijo. Režirala je kratke, dokumentarne in celovečerne filme, kot vizualna umetnica pa svoja dela razstavlja v galerijskih prostorih Los Angelesa, na številnih mednarodnih razstavah in bienalih, pogosto tudi v Sloveniji. Svoja dela je večkrat predstavljala na Beneškem likovnem bienalu. Že od junija se ukvarja z multi projekcijo, ki je nekakšen vpad v središče mesta in se tako dogaja v zelo urbanem prostoru, ki ga obkrožajo stavbe.
Je tudi potapljač in kajakaš, med drugim pa tudi kot član znanstvene raziskovalne skupine za medicino fizike na Institutu Jožef Stefan raziskuje fizikalne modele imunoterapije.
Pred kratkim je v njegovem prevodu izšel roman Mamina zapuščina, svetovno uveljavljene pisateljice Minae Mizimura. Med slovenskimi japonologi ima Iztok Ilc najbolj kontinuiran opus prevedenih japonskih literarnih del. Med njimi je tudi 700 strani dolg roman Kronika ptiča navijalca, pisatelja Harukija Murakamija.
Tokratni gost je dobitnik Borštnikovega prstana 2020 Peter Boštjančič.
Gostja oddaje Proti etru, spet ta dež je 39-letna Rumena Bužarovska je ena najbolj branih pisateljic v deželah nekdanje Jugoslavije, predlani je bila na londonskem knjižnem sejmu uvrščena med deseterico najbolj vznemirljivih novih literatov v Evropi, te dni pa bodo prevodi njenih del izšli v nemškem jeziku. Tega se zelo veseli, saj v svojih knjigah kot dejavna zagovornica enakopravnosti med spoloma razkriva skrite mehanizme represije. Na Velikem odru SNG Drama sta njeni dve kratki zgodbi doživeli krstno odrsko priredbo s skupnim naslovom Moj mož.
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja. Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
Petra Pogorevc je dramaturginja in urednica teatrološke zbirke v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) ter avtorica knjižnega prvenca Rac, izjemno zanimivo napisane biografije o filmski in gledališki ikoni, Radku Poliču - Racu.
Novogoričan Enej Gala študira na sloviti londonski Kraljevi akademiji. Je edini slovenski umetnik mlajše generacije, ki trenutno razstavlja v dveh slovenskih galerijskih prostorih.
Janez Grošelj je po izobrazbi magister arhitekture. Svojo ustvarjalnost odkriva v manjšem in bolj intimnem polju svetlobe in svetlobne umetnosti. Na festivalu Svetlobna gverila sodeluje že četrtič. V parku ob Križankah je postavil svetlobno instalacijo Valoskop, ki nam razodeva abstrahirano svetlobno vizualizacijo valovanja kot fenomena, ki skozi medij, oziroma prostor lahko prenaša energijo, svetlobo, zvok ali podatke.
Nina Zagoričnik tokrat v oddaji Proti etru gosti urbanega čebelarja in filmskega kritika Gorazda Trušnovca.
Režiserka in producentka neodvisnih animiranih filmov, Špela Čadež, se predstavlja na skupinski razstavi Svobodno sonce, v Mestni galeriji Ljubljana. "Vedno razstavljam tisto, kar počnem. Trenutno prvič razstavljam film, ki še ni končan. Na žalost ni dokončan zaradi koronavirusa. Imela sem zelo obetavne filmske koprodukcije, ki pa so še vedno na čakanju, je pa tudi res, da so vsi svetovni festivali odpovedani ali predstavljeni na splet."
Nina Zagoričnik gosti Simona Popka, programskega direktorja filmskega festivala Liffe in Festivala dokumentarnega filma.
Mladi člani biroja a2o2 arhitekti so skupaj komaj leto dni. Njihovi projekti šele nastajajo, a so že opazni. V času študija so bili bolj ali manj del istega seminarja, najraje pa pri mentorjih, ki so pri mlademu človeku spodbuja njegovo kritično mišljenje.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik gosti arhitekturni tandem Bevk - Perovič, ki bi ga lahko poimenovali kar arhitekta mesta Ljubljane. Kot avtorja se namreč podpisujeta pod tri projekte: ljubljansko džamijo, zmagala sta na natečaju za izgradnjo nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice NUK II ter na natečaju za obnovo SNG Drama.
Nina Zagoričnik gosti umetnika in raziskovalca Marka Peljhana, rednega profesorja in predstojnika oddelka Znanost in umetnost na kalifornijski univerzi v Santa Barbari.
Neveljaven email naslov