Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nina Zagoričnik gosti umetnika in raziskovalca Marka Peljhana, rednega profesorja in predstojnika oddelka Znanost in umetnost na kalifornijski univerzi v Santa Barbari.
Marko Peljhan, umetnik in raziskovalec, redni profesor in predstojnik oddelka Media, Arts&Tehnology na kalifornijski univerzi Santa Barbara
Marko Peljhan deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, njegovi projekti, pobude in sodelovanja se gibljejo od ekologije do družbene refleksije in vesoljskih raziskav. Vremenske spremembe, migracije in telekomunikacije je na vseh celinah raziskoval s sodelavci v sklopu dolgoletnega projekta Makrolab. Njegovo delo je bilo predstavljeno na nevralgičnih vozliščih sodobne umetnosti, več kot 30 bienalih ter na številnih muzejih in razstaviščih ter velikih prireditvah, od Documente in Manifeste do Ars Electronice. Zanj je prejel tudi večje število nagrad. Leta 2003 je bil Makrolab predstavljen tudi na beneškem otoku Campalto v sklopu selektorske razstave 50. Beneškega bienala kustosa Francesca Bonamija in kustosa Igorja Zabela.
“Občutek je, da je Kalifornija država zase,” razlaga Peljhan, ljudje se tukaj le drugače odzivajo na koronavirus, tudi kalifornijski guverner je že zgodaj predpisal fizično distanciranje.
“V Santa Barbari je stanje pod nadzorom, razen v enem državnem zaporu tu v bližini, kjer je več kot polovica primerov okuženih. V Ameriki je zaporniška industrija velika rakasta rana družbe, to se zdaj kaže na takšen plastični način.”
Na lanskoletnem Beneškem bienalu je zastopal Slovenijo z vizualnim projektom ‘Here We Go Again … System 317’, instalacijo ki je med drugim predstavila koncept hipersoničnega plovila za dve osebi, futuristično podobo, kot nezmožnost dokončnega izhoda iz našega propadajočega planeta.
738 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik gosti umetnika in raziskovalca Marka Peljhana, rednega profesorja in predstojnika oddelka Znanost in umetnost na kalifornijski univerzi v Santa Barbari.
Marko Peljhan, umetnik in raziskovalec, redni profesor in predstojnik oddelka Media, Arts&Tehnology na kalifornijski univerzi Santa Barbara
Marko Peljhan deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, njegovi projekti, pobude in sodelovanja se gibljejo od ekologije do družbene refleksije in vesoljskih raziskav. Vremenske spremembe, migracije in telekomunikacije je na vseh celinah raziskoval s sodelavci v sklopu dolgoletnega projekta Makrolab. Njegovo delo je bilo predstavljeno na nevralgičnih vozliščih sodobne umetnosti, več kot 30 bienalih ter na številnih muzejih in razstaviščih ter velikih prireditvah, od Documente in Manifeste do Ars Electronice. Zanj je prejel tudi večje število nagrad. Leta 2003 je bil Makrolab predstavljen tudi na beneškem otoku Campalto v sklopu selektorske razstave 50. Beneškega bienala kustosa Francesca Bonamija in kustosa Igorja Zabela.
“Občutek je, da je Kalifornija država zase,” razlaga Peljhan, ljudje se tukaj le drugače odzivajo na koronavirus, tudi kalifornijski guverner je že zgodaj predpisal fizično distanciranje.
“V Santa Barbari je stanje pod nadzorom, razen v enem državnem zaporu tu v bližini, kjer je več kot polovica primerov okuženih. V Ameriki je zaporniška industrija velika rakasta rana družbe, to se zdaj kaže na takšen plastični način.”
Na lanskoletnem Beneškem bienalu je zastopal Slovenijo z vizualnim projektom ‘Here We Go Again … System 317’, instalacijo ki je med drugim predstavila koncept hipersoničnega plovila za dve osebi, futuristično podobo, kot nezmožnost dokončnega izhoda iz našega propadajočega planeta.
Janez Dovč, multiinstrumentalist, skladatelj in harmonikar, ki je najprej doštudiral fiziko in se nato predal glasbi. Je avtor koncepta, glasbe in izvedbe glasbeno-gledališke predstave 'Tesla', o delu in življenju Nikole Tesle.
'Naša osnovna misel uprizoritve Molierjevega Tartuffa v Mestnem gledališču Ljubljana je bila neka nadčasovnost', razlaga režiser Tin Grabnar, ki je skupaj z dramaturginjo Brino Klampfer in scenografom Dorijanom Šilcem debitiral že na Malem odru SNG Drama s predstavo Prekleti kadilci, Svetlane Makarovič.
»Če sproti ne razrešiš nekatere stvari, niso zares pozabljene, so samo zamolčane in to je taka pomembna razlika,« Miha Mazzini, scenarist in režiser celovečernega prvenca Izbrisana.
Gost Nine Zagoričnik je bil režiser in pisatelj Nejc Gazvoda. V pogovoru sta se sprehajala med gledališem in filmom.
Sinja Ožbolt, koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja na področju sodobnega plesa kot samostojne umetniške zvrsti.
Igralka Maruša Majer, skladatelj Tomaž Svete ter arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva
Polona Juh, gledališka in filmska igralka, trenutno v vlogi Ane Petrovne, v Čehovi drami Ivanov, na velikem odru SNG Drama, v novem TV igrano-dokumentarnem filmu 'Ivan in Karla' pa je odigrala vlogo kiparke Karle, dolgoletne prijateljice dramatika in pisatelja Ivana Mraka.
Tina Konec, mlada vizualna umetnica, ki te dni razstavlja kar v dveh slovenskih galerijah
Nova odrska priredba Jere Ivan je nastala po dveh knjižnih predlogah: avtobiografski knjigi “Spomini vrtnice”, Exupéryjeve žene Consuelo in knjigi Mali princ.
Majda Širca, avtorica televizijskega dokumentarnega filma Devet krogov, ki je nastal po nedokončani televizijski nanizanki « Vodnik po Ljubljani ".
Nina Šorak, dramaturginja, režiserka in filozofinja, avtorica uprizoritve Ljudje, ameriškega dramatika Stephena Karama
Tokratni gost oddaje Proti Etru je bil Amir Muratović, režiser in scenarist dokumentarno igranega filma Cankar, ki se te dni premierno prikazuje v Art kino mreži Slovenijie.
V goste je k Nini Zagoričnik tokrat prišel arhitekt in urbanist Tomaž Vuga, avtor knjige Projekt Nova Gorica
Miran Zupanič je profesor filmske režije na AGRFT-ju in avtor dokumentarnega filma o Vladu Kreslinu »Poj mi pesem«. Glasbeni del oddaje bo zaznamovala mala plošča ameriškega raperja Black Thoughta, poleg tega pa še sveži projekt britanskega klaviaturista Kaidija Tathama z naslovom In My Life ter prvenec britanskega kolektiva Snazzback, ki združuje razne nove muzike.
Roddy Doyle je eden najbolj branih in gledanih sodobnih irskih pisateljev, njegovi romani so ponavadi predelani v svetovne znane filme.
Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske sodobne fotografije. Njegov življenski opus je razstavljen do meseca januarja v Moderni galeriji.
Maša Pelko, mlada gledališka režiserka, svoj debu bo doživela na Malem odru SNG Drama z avtorskim projektom “O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni”, po motivih kratke proze ameriškega pesnika in pisca kratke proze Raymonda Carverja.
Neveljaven email naslov