Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in soavtorica monografije Doba velikih migracij na Slovenskem,
Mirjam Milharčič Hladnik je soavtorica monografije Doba velikih migracij na Slovenskem (Aleksej Kalc, Janja Žitnik Serafin), v kateri s šestimi življenjskimi zgodbami ilustrira različna obdobja slovenskega izseljevanja: kam so se izseljevali, najbolj pereče motive, kako so se udejstvovali v teh krajih in kakšne so bile izkušnje. Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in se že vse življenje ukvarja z migracijami.
“Migracije so zaznamovale razvoj slovenskega jezičnega prostora. A migracije niso del kolektivnega spomina, niso del šolskega sistema, kot da se nas to ne tiče. So pa migracijske zgodbe del družinskih, osebnih spominov, tam pa so. In kogarkoli boste vprašali, vam bo postregel vsaj eno zgodbo, saj je malo družin v Sloveniji in Evropi, ki v zadnjih 100 letih ne bi imele izseljenske ali priseljenske zgodbe.”
738 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in soavtorica monografije Doba velikih migracij na Slovenskem,
Mirjam Milharčič Hladnik je soavtorica monografije Doba velikih migracij na Slovenskem (Aleksej Kalc, Janja Žitnik Serafin), v kateri s šestimi življenjskimi zgodbami ilustrira različna obdobja slovenskega izseljevanja: kam so se izseljevali, najbolj pereče motive, kako so se udejstvovali v teh krajih in kakšne so bile izkušnje. Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in se že vse življenje ukvarja z migracijami.
“Migracije so zaznamovale razvoj slovenskega jezičnega prostora. A migracije niso del kolektivnega spomina, niso del šolskega sistema, kot da se nas to ne tiče. So pa migracijske zgodbe del družinskih, osebnih spominov, tam pa so. In kogarkoli boste vprašali, vam bo postregel vsaj eno zgodbo, saj je malo družin v Sloveniji in Evropi, ki v zadnjih 100 letih ne bi imele izseljenske ali priseljenske zgodbe.”
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Nina Zagoričnik je gostila pesnika Cirila Zlobca, ki je na Valu 202 pred kratkim postal tudi ime leta 2015. Veliki kulturnik je ob svoji 90-letnici je izdal pesniško zbirko “Ljubezen – čudež duše in telesa” in jo zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo.
Vesna Hauschild, mlada slovenska dramatičarka, ki živi med Ljubljano in Londonom. Pravkar smo doživeli krstno uprizoritev njene igre Inventura na Malem odru SNG Drama.
Melanholični croquis je naslov novega projekta arhitekta Mateja Filipčiča, režiserja in scenografa dogodkov, ki nastaja po motivih novele in filma »Smrt v Benetkah« pisatelja Thomasa Manna in filmskega režiserja Luchina Viscontija.
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Andrej Rozman Roza avtor projekta ATL 220 ali Neznani Linhart, ki je nastal ob počastitvi 220 letnice Linhartovega rojstva, gost oddaje Proti etru.
Maruša Zorec, arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo , gostja oddaje Proti etru spet ta dež.
“V lutkovno gledališče pa ja daš Ostrška”… pravi Mojca Redjko, direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, kjer poteka 8.Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Poletna noč je himna slovenske popevke. Besedilo zanjo je pred 51 leti napisala pesnica in pisateljica Elza Budau. Poletna noč je tudi naslov gala koncerta v Križankah, kjer bodo različni izvajalci interpretirali skladbe, za katere je Elza Budau napisala besedilo.
Neveljaven email naslov