Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novogoričan Enej Gala študira na sloviti londonski Kraljevi akademiji.
Je edini slovenski umetnik mlajše generacije, ki trenutno razstavlja v dveh slovenskih galerijskih prostorih.
Je edini slovenski umetnik mlajše generacije, ki trenutno razstavlja v dveh slovenskih galerijskih prostorih
V Mestni galeriji Nova Gorica se predstavlja z razstavo marionet z naslovom Enej Gala: prav zvita zver, v mariborski KIBLI pa z razstavo Mule, kjer pod drobnogled postavlja ideološko funkcionalnost vsakdanjih predmetov.
"Lutke so me začarale, ko sem delal predstavo Bela kamela skupaj z režiserko Niko Bezeljak v Lutovnem gledlišču Maribor. Marionete na razstavi niso del neke lutkovne predstave, gledalci si sami interpretirajo zgodbo, kot da se bo s to glasbeno pokrajino, s temi zvoki, ki se prelivajo, nekaj zgodilo."
"Na razstavi marionet v Novi Gorici so prisotni vsi likovni momenti likovne predstave, razen igre same. Glasba je, marionete so, luči, scenografija…Obiskovalci hodijo v prostor, ampak nič se zares ne začne."
"Marionete so ena najbolj sofisticiranih oblik gledališča, najbolj se približajo premikanju človeka in ga celo presegajo. Plesalci ne bodo nikoli tako gibčni kot marionete."
Enej Gala je diplomant Akademije lepih umetnosti v Benetkah, postdiplomski študij pa nadaljuje na znameniti Kraljevi akademiji umetnosti v središču Londona. Je že mednarodno uveljavljen umetnik, nazadnje je samostojno razstavljal v koprski galeriji Loža, v beneški Galeriji A plus A, v Milanu v galeriji Fabbrica del Vapore, v Galeriji Božidar Jakac ter na 31. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Je član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske in društva Fondazione Malutta, s katerim je na zadnje razstavljal v Benetkah, Rimu in Sieni.
733 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Novogoričan Enej Gala študira na sloviti londonski Kraljevi akademiji.
Je edini slovenski umetnik mlajše generacije, ki trenutno razstavlja v dveh slovenskih galerijskih prostorih.
Je edini slovenski umetnik mlajše generacije, ki trenutno razstavlja v dveh slovenskih galerijskih prostorih
V Mestni galeriji Nova Gorica se predstavlja z razstavo marionet z naslovom Enej Gala: prav zvita zver, v mariborski KIBLI pa z razstavo Mule, kjer pod drobnogled postavlja ideološko funkcionalnost vsakdanjih predmetov.
"Lutke so me začarale, ko sem delal predstavo Bela kamela skupaj z režiserko Niko Bezeljak v Lutovnem gledlišču Maribor. Marionete na razstavi niso del neke lutkovne predstave, gledalci si sami interpretirajo zgodbo, kot da se bo s to glasbeno pokrajino, s temi zvoki, ki se prelivajo, nekaj zgodilo."
"Na razstavi marionet v Novi Gorici so prisotni vsi likovni momenti likovne predstave, razen igre same. Glasba je, marionete so, luči, scenografija…Obiskovalci hodijo v prostor, ampak nič se zares ne začne."
"Marionete so ena najbolj sofisticiranih oblik gledališča, najbolj se približajo premikanju človeka in ga celo presegajo. Plesalci ne bodo nikoli tako gibčni kot marionete."
Enej Gala je diplomant Akademije lepih umetnosti v Benetkah, postdiplomski študij pa nadaljuje na znameniti Kraljevi akademiji umetnosti v središču Londona. Je že mednarodno uveljavljen umetnik, nazadnje je samostojno razstavljal v koprski galeriji Loža, v beneški Galeriji A plus A, v Milanu v galeriji Fabbrica del Vapore, v Galeriji Božidar Jakac ter na 31. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Je član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske in društva Fondazione Malutta, s katerim je na zadnje razstavljal v Benetkah, Rimu in Sieni.
Doktorica Mateja Ratej je znanstvena sodelavka in raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer se v okviru koncepta historične antropologije posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. Raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov ter skozi njihova življenja spoznava njihov čas, družbo, takratne socialne politične hierarhije ter miselne svetove. Je tudi urednica biografskih študij v zbirki Življenja in dela (izdaja Inštitut za kulturno zgodovino) ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu. V zbirki Življenja in dela je uredila več monografij biografskih študij: Osebnosti prve svetovne vojne, Biografija na prehodu v digitalnost, Mariborske osebnosti, Osebnosti slovenskega gledališča, Osebnosti slovenske medicine, Osebnosti slovenskega novinarstva, Slovenski biografski almanah XIX. stoletja ter monografijo Osebnosti druge svetovne vojne, ki je izšla letos.
Mladi umetnici s skupnim projektom na 17.mednarodnem festivalu Svetlobna gverila. Predstavljata se s skupnim projektom Senčna cona II., s projekcijo tik ob levem nabrežju reke Gradaščice. Cona II. je nadgradnja starejše različice projekta, ki sta ga umetnici izvedli leta 2021 na festivalu Plavajoči grad na Snežniku. Tudi v tokratni izvedbi projekt nagovarja migracije, vsebinsko pa se razširja na vprašanje nadzora prostora, ki kot eno izmed orodij za omejevanje ljudi pri prečkanju mej, uporablja fizične ovire.
Gost Nine Zagoričnik je novi programski vodja evropske prestolnice kulture GO! Nova Gorica 2025 Stojan Pelko.
Odprl se je slovenski paviljon na 18. beneškem arhitekturnem bienalu. Arhitektka in kustusinja Maja Vardjan je komisarka Republike Slovenije na tem bienalu.
Zakaj se je Sonica 2023, festival najnovejših raznožanrskih produkcij novejših, domačih in tujih avtorjev elektronske, elektroakustične, eksperimentalne glasba, letos usmeril bolj lokalno kot globalno? "Na ta način," pravijo trije kuratorji festivala: Martin Bricelj Baraga, Jaša Bužinel in Luka T. Zagoričnik: "smo skušali vzpostaviti odmik od Berlina, Londona in New Yorka, ki so bili vse od 70 let dalje centri neke alternativne kulture, nek anglosaksonski monopol. Nova lektronska glasba mlade generacije, ki prihaja na plan, pa je zelo zaznamovana z lokalnimi senzibilnostmi." Zato tudi naslov "Translocal Underground" (Translocalno podzemlje), ker se v tej lokalnosti skriva specifika posamezni scen neke nove senzibilnosti, ki povezujejo globalne scene.
Dominik Mencej, filmski režiser, ki nas je s svojim prvencem Jezdeca posedel v kinodvorane, z zgodbo o dveh najstnikih, ki se iz zakotne vasice v Prlekiji, podata na cesto, še prej pa sfrizirata svoja dva stara mopeda. Film se dogaja na pomlad leta 1999, po lokalnih cestah, nedavno odcepljeni Sloveniji in Hrvaški, road movie, ki vžge. "Več je namenov, zakaj sem izbral leto 1999, takrat sem bil star dvanajst, recimo, da se spomnim tistega časa, glih se mi je začelo dogajati neko življenje, nekako se začneš prebujat in in tudi stvari, ki jih takrat doživljaš potem nekako vplivajo še kasneje nate. Smo pa izbrali to letnico, ker je bila nekaj specifičnega, prestop v nekaj novega!"
Ena najbolj vznemirljivih mladih režiserk je trenutno najmlajša predavateljica na AGRFT. Nedavno smo doživeli dve njeni uprizoritvi: Mrakijado na Velikem odru SNG Drama, nastalo po trilogiji dramatika in pisatelja Ivana Mraka, ter avtorsko uprizoritev SOLO. Premiero je doživela v Novi pošti, prostoru Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. SOLO je z velikim uspehom gostoval na festivalih in odrskih prizoriščih. Dvakrat kot zmagovalna predstava, in sicer na 65. mednarodnem festivalu Bitef v Beogradu ter na festivalu Tedna slovenske drame, kjer je prejel Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa.
Žan Girandon, Pia Groleger in Luka Pleskovič so absolventi podiplomskega študija industrijskega oblikovanja v Ljubljani. V Cankarjevem domu so predstavili skupinski projekt, ki naj bi reševal problem čiščenja vode, kjer ni ustreznih vodovodov. Gre za poseben filter, ki so ga poimenovali po slovanski boginji dežja Dodoli in predstavlja cenovno dostopno rešitev. Izdelan je iz zmesi gline in organskih snovi, ki je žgana tako, da je njena poroznost večja. Na ta način lahko filtrira onesnaževalce v velikosti bakterij. S tem projektom želijo pri ljudeh premaknit kakšno mejo v samem dojemanju problematike vodnega okolja. Projekt Dodola je prejel vrsto priznanj in nagrad, v mesecu maju bo predstavljen v Berlinu.
Gledališki in filmski igralec Petja Labović je v sami špici filmske in gledališke scene. Njegov avtorski projekt skupaj z Natašo Matjašec Rošker "Ne ti meni Alice (once again)" se je uvrstil v tekmovalni program tako Tedna slovenske drame kot tudi Borštnikovega srečanja. Petja je eden od dveh glavnih protagonistov filma Jezdeca, v tandemu s Timonom Šturbejem, ki je te dni doživel slovensko premiero. V začetku maja nastopa na odru Mini teatra, v uprizoritvi Angeli v Ameriki, ameriškega dramatika Tonyja Kushnerja.
Umetniški direktor Galerije Kapelica, zavoda za kulturo, umetnost in izobraževanje ter vodja Biotehne, platforme za umetniško raziskovanje živih sistemov.
Maša Derganc je gledališka in filmska igralka, gostimo jo ob premieri uprizoritve predstave Gospa Dalloway v SNG Drama. Gledališke priredbe romana Virginie Woolf se je lotil hrvaški dramaturg Tomislav Zajec.
Gost oddaje je tokrat Matevž Lenarčič, izjemen letalec, okoljevarstvenik, biolog, fotograf, alpinist. Je glavni protagonist filma Temni pokrov sveta, ki je bil predstavljen na 25. festivalu dokumentarnega filma v Cankarjevem domu.
Slovenski gledališki režiser, ki je z uprizoritvijo Gospa Dalloway po motivih romana Virginije Woolf, doživel svoj režijski debut na Malem odru SNG Drama.
Umetnostno arhitekturni tandem Nadja Zgonik In Bogo Zupančič na svojem intenzivnem raziskovalnem popotovanju, sta se pravkar vrnila iz Argentine. Polna vtisov in presenečenj.
Sooblikovala je del oblačil, ki jih nosijo hostese na Nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici.
Sara Lucu je gledališka režiserka, ki je na veliki oder Šentjakobskega gledališča postavila igro Seksualne perverzije ameriškega dramatika Davida Mameta. Sara Lucu je tudi soustanoviteljica in direktorica neodvisnega gledališča BobuBob Teater. Za zasebni zavod so ustanovili pred kratkim, njegovo poslanstvo pa sta uprizarjanje gledaliških predstav in umetniško izobraževanje.
Z začetkom leta je prevzela vodenje Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu (Kunsthaus Graz), pred tem pa je bila direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.
Mila Turajlić je beograjska režiserka in scenaristka. Na Tržaškem filmskem festivalu so predstavili njeno najnovejšo dokumentarno filmsko zgodbo o fotografu in snemalcu Stevanu Labudoviću, ki je v Jugoslaviji spremljal Tita na njegovih popotovanjih. O tem govori prvi film Neuvrščene scene. V drugem dokumentarcu pa spremljamo Labudovićevo tajno misijo v Alžiriji. Med alžirsko osvobodilno fronto je namreč posnel 62 kilometrov filmskega traku.
Tokratna gostja kot gledališka lektorica in prevajalka vse od leta 1996 skrbi za govorno podobo v SNG Drama. V njenem opusu, ki šteje več kot 300 uprizoritev, so zajete tudi predstave izven matične hiše, tako doma kot v tujini. Največ dela ima na bralnih vajah z igralci, kjer jih jezikovno popravlja do prve generalke.
Režiser, scenarist in producent Igor Zupe je režiral novo dokumentarno igrano TV serijo z naslovom Inhumanum - Umori na Slovenskem. Scenarij je napisal skupaj z Boštjanom Brezovnikom, ki je zasnoval idejo, saj so ga zgodbe umorov vedno zanimale. Po Zupejevih besedah je Brezovnik prispeval faktografijo, dogodke in dokumente, sam pa domišljijo, strukturo in koncept. Serija se vrti okoli resničnih dogodkov, znanih umorov, ki so pretresali Slovenijo. Nastala je v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki.
Neveljaven email naslov