Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Vse kar rabiš je dober scenarij in malo talenta," med intervjujem izpostavi Mitja Okorn, režiser prvega slovenskega hollywoodskega filma Life in a Year (Leto življenja). Svojo bazo ima še vedno na Poljskem, kjer je posnel filma Pisma svetemu Nikolaju in Planet samskih. Kako se ameriška filmska produkcija razlikuje od evropske?
Intervju ob prvem slovenskem hollywoodskem filmu
"Vse, kar potrebuješ, sta dober scenarij in malo talenta," med intervjujem poudari Mitja Okorn, režiser prvega slovenskega hollywoodskega filma Life in a Year (Leto življenja). Svojo bazo ima še vedno na Poljskem, kjer je posnel filma Pisma svetemu Nikolaju in Planet samskih. Kako se ameriška filmska produkcija razlikuje od evropske?
"Cel ta film je bila vrhunska izkušnja, ker sem imel scenarij, ki mi je bil všeč in ker sem končno imel vrhunske producente, ki so o filmu vedeli več kot jaz. Ne samo. da so izkušeni, so tudi emocionalni tako kot jaz, radi jokajo in pripovedujejo zgodbe."
Ameriška produkcija se od evropske razlikuje po zaščitnem sistemu, ki ga ima režiser. "V Ameriki producent v montažo ne sme priti osem tednov. Potem ko pride, če hoče vse spremeniti, imaš možnost, da mu nasprotuješ. Od začetka do konca si zaščiten, za vse sem bil obveščen, v nobeno stvar nisem bil prisiljen. Tudi ko se finančno zalomi. Na Poljskem bi rekli, da nimamo denarja za to, v Ameriki pa, da nimamo denarja za to, ampak da si bomo izmislili boljšo idejo. To so glavne razlike." Slovenskim generacijam, ki se bodo še ukvarjale s filmom, priporoča, da negativno obrnejo v dobro in se trudijo biti neodvisni od države.
"Zaprli so mi vsa možna vrata in sem šel skozi okno. Če nisem mogel skozi okno, sem šel z glavo skozi zid, samo da sem prišel tja, kamor sem želel priti."
737 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
"Vse kar rabiš je dober scenarij in malo talenta," med intervjujem izpostavi Mitja Okorn, režiser prvega slovenskega hollywoodskega filma Life in a Year (Leto življenja). Svojo bazo ima še vedno na Poljskem, kjer je posnel filma Pisma svetemu Nikolaju in Planet samskih. Kako se ameriška filmska produkcija razlikuje od evropske?
Intervju ob prvem slovenskem hollywoodskem filmu
"Vse, kar potrebuješ, sta dober scenarij in malo talenta," med intervjujem poudari Mitja Okorn, režiser prvega slovenskega hollywoodskega filma Life in a Year (Leto življenja). Svojo bazo ima še vedno na Poljskem, kjer je posnel filma Pisma svetemu Nikolaju in Planet samskih. Kako se ameriška filmska produkcija razlikuje od evropske?
"Cel ta film je bila vrhunska izkušnja, ker sem imel scenarij, ki mi je bil všeč in ker sem končno imel vrhunske producente, ki so o filmu vedeli več kot jaz. Ne samo. da so izkušeni, so tudi emocionalni tako kot jaz, radi jokajo in pripovedujejo zgodbe."
Ameriška produkcija se od evropske razlikuje po zaščitnem sistemu, ki ga ima režiser. "V Ameriki producent v montažo ne sme priti osem tednov. Potem ko pride, če hoče vse spremeniti, imaš možnost, da mu nasprotuješ. Od začetka do konca si zaščiten, za vse sem bil obveščen, v nobeno stvar nisem bil prisiljen. Tudi ko se finančno zalomi. Na Poljskem bi rekli, da nimamo denarja za to, v Ameriki pa, da nimamo denarja za to, ampak da si bomo izmislili boljšo idejo. To so glavne razlike." Slovenskim generacijam, ki se bodo še ukvarjale s filmom, priporoča, da negativno obrnejo v dobro in se trudijo biti neodvisni od države.
"Zaprli so mi vsa možna vrata in sem šel skozi okno. Če nisem mogel skozi okno, sem šel z glavo skozi zid, samo da sem prišel tja, kamor sem želel priti."
Zmago Novak, direktor Zavoda BIG, letošnji prejemnik priznanja ‘častni član’ Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), zbornica ga podeljuje posameznikom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in uveljavitvi stroke. Je prvi častni član te zbornice, ki ni ne arhitekt, ne krajinski arhitekt in ne prostorski načrtovalec. 16.oktobra se začne Mesec oblikovanja, ki ga je ustanovil leta 2003.
Janez Pipan, gledališki režiser, avtor priredbe znamenite Balzacove komedije Mercadet ali Poslovni človek, ki je doživela premiero na Velikem odru Mestnega gledališča Ljubljana.
Andrej Omejc, slovenski saksofonist, ki uspešno prepleta glasbena gostovanja doma in v tujini s študijem medicine v Ljubljani ter glasbe na kölnski Akademiji.
Gost tokratne oddaje je bil slovenski avtor Miha Čelar, ki je predstavil svoj nov film Codelli.
Mirt Komel, pisatelj, ki je s svojim kriminalnim romanom Medsočje razburkal bralce in literarno javnost.
Na 16. kongresu slovenskih založnikov, ki je pred kratkim potekal na Bledu, je naziv založnica leta 2018 pripadel Neli Malečkar, urednici izvirnega leposlovja za odrasle pri založbi Mladinska knjiga.
Luka Vidmar, raziskovalec slovenske literature in likovne umetnosti, soavtor razstave ''In vendar so jih brali'' - prepovedane knjige v zgodnjem novem veku (v Narodni univerzitetni knjižnici).
Arhitektki Špela Kuhar in Barbara Viki Šubic o Centru arhitekture Slovenija.
Nina Šenk, mednarodno uspešna slovenska skladateljica je bila gostja oddaje Proti etru. Njeno skladbo bodo na pobudo članov Berlinske filharmonije izvedli na prestižnem britanskem festivalu BBC Proms.
Matjaž Ivanišin, edini slovenski režiser, ki mu v slovenskih kinematografih sočasno vrtijo dva njegova dokumentarna filma: Playing Men in film Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba, slednjega je posneli skupaj s hrvaškim režiserjem Rajkom Grličem.
Tomaž Svete, vodilni sodobni slovenski skladatelj operne glasbe, Antigona, njegova osma opera po vrsti, je svoj krst doživela 18.aprila 2018
Uršula Berlot, slovenska vizualna umetnica in umetnostna teoretičarka je bila gostja Nine Zagoričnik.
gledališki in filmski igralec Sebastian Cavazza igra vlogo terapevta Ivana vfilmu Moški ne jočejo.
Matej Blenkuš je bil vodja projekta Nordijski center Planica, dekan Fakultete za arhitekturo ter vodja abiroja.
Gledališki in filmski igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Matej Puc, letošnji Prešernov nagrajenec, te dni ga lahko doživimo v novi vlogi francoskega politika in revolucionarja Georgesa Jacquesa Dantona v Büchnerjevi igri Dantonova smrt
"Meje, kjer se konča država in kje začne mafija, so zelo zabrisane," gostja oddaje Proti etru Mojca Širok.
Agata Tomažič, publicistka in pisateljica, do nedavnega novinarka kulturne redakcije časopisa Delo ter ena od sourednikov časopisa Pogledi, piše za razne medije, tudi za revijo Outsider in je avtorica treh literarnih del: prvenca kratkoproznih zgodb »Česar ne moreš povedati frizerki«( 2015), potopisa »Zakaj potujete v take dežele«( 2016 ) ter romana »Tik pod nebom« (2017). Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ZRC SAZU je promotorka raziskovalnih rezultatov.
Neveljaven email naslov