Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jaša Koceli z umetniško ekipo sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Hektomeron, ki povezuje sto držav. Ali lahko povezani zgradimo novo odpornost na razmere, ki smo jim nepričakovano podvrženi?
Slovenski režiser Jaša Koceli sodeluje v gledališkem maratonu Hektomeron: 100 režiserjev, 100 držav, 100 dni in 100 zgodb iz Boccacciovega Dekamerona
Jaša Koceli z umetniško ekipo sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Hektomeron, ki povezuje sto držav. Ali lahko povezani zgradimo novo odpornost na razmere, ki smo jim nepričakovano podvrženi?
"Dobil sem povabilo, ki ga je bilo nemogoče zavrniti, s strani romunskega Narodnega gledališča Marin Sorescu Craiova, da se pridružim skupini stotih režiserjev iz stotih držav, da bi v stotih dneh uprizorili vseh sto zgodb iz Boccacciovega Dekamerona."
"Do konca aprila se bo vsak dan odvila po ena zgodba in se mi zdi, da v tem času, času zaprtih mej, naših sanj o tujini, je to ena epska fantastična ideja, da v takem trenutku narediš en projekt, ki povezuje sto držav iz celega sveta!"
Jaša Koceli je režiral prek zooma, seveda, šesto zgodbo, Umreti zaljubljen. Predstava traja 15 minut in si jo lahko ogledamo na spletni strani.
V vseh zgodbah nastopajo igralci iz romunskega teatra Marin Sorescu Craiova, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo.
Giovanni Boccaccio je zgodbe napisal leta 1348, ko je Firence in Italijo prizadela strašna kuga. Sedem deklet in trije fantje zapustijo okužene Firence in se zatečejo na podeželje. Čas si krajšajo s pripovedovanjem zgodb, v desetih dneh jih je nastalo sto.
732 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Jaša Koceli z umetniško ekipo sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Hektomeron, ki povezuje sto držav. Ali lahko povezani zgradimo novo odpornost na razmere, ki smo jim nepričakovano podvrženi?
Slovenski režiser Jaša Koceli sodeluje v gledališkem maratonu Hektomeron: 100 režiserjev, 100 držav, 100 dni in 100 zgodb iz Boccacciovega Dekamerona
Jaša Koceli z umetniško ekipo sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Hektomeron, ki povezuje sto držav. Ali lahko povezani zgradimo novo odpornost na razmere, ki smo jim nepričakovano podvrženi?
"Dobil sem povabilo, ki ga je bilo nemogoče zavrniti, s strani romunskega Narodnega gledališča Marin Sorescu Craiova, da se pridružim skupini stotih režiserjev iz stotih držav, da bi v stotih dneh uprizorili vseh sto zgodb iz Boccacciovega Dekamerona."
"Do konca aprila se bo vsak dan odvila po ena zgodba in se mi zdi, da v tem času, času zaprtih mej, naših sanj o tujini, je to ena epska fantastična ideja, da v takem trenutku narediš en projekt, ki povezuje sto držav iz celega sveta!"
Jaša Koceli je režiral prek zooma, seveda, šesto zgodbo, Umreti zaljubljen. Predstava traja 15 minut in si jo lahko ogledamo na spletni strani.
V vseh zgodbah nastopajo igralci iz romunskega teatra Marin Sorescu Craiova, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo.
Giovanni Boccaccio je zgodbe napisal leta 1348, ko je Firence in Italijo prizadela strašna kuga. Sedem deklet in trije fantje zapustijo okužene Firence in se zatečejo na podeželje. Čas si krajšajo s pripovedovanjem zgodb, v desetih dneh jih je nastalo sto.
Tokratni gost je dobitnik Borštnikovega prstana 2020 Peter Boštjančič.
Gostja oddaje Proti etru, spet ta dež je 39-letna Rumena Bužarovska je ena najbolj branih pisateljic v deželah nekdanje Jugoslavije, predlani je bila na londonskem knjižnem sejmu uvrščena med deseterico najbolj vznemirljivih novih literatov v Evropi, te dni pa bodo prevodi njenih del izšli v nemškem jeziku. Tega se zelo veseli, saj v svojih knjigah kot dejavna zagovornica enakopravnosti med spoloma razkriva skrite mehanizme represije. Na Velikem odru SNG Drama sta njeni dve kratki zgodbi doživeli krstno odrsko priredbo s skupnim naslovom Moj mož.
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja. Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
Petra Pogorevc je dramaturginja in urednica teatrološke zbirke v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) ter avtorica knjižnega prvenca Rac, izjemno zanimivo napisane biografije o filmski in gledališki ikoni, Radku Poliču - Racu.
Novogoričan Enej Gala študira na sloviti londonski Kraljevi akademiji. Je edini slovenski umetnik mlajše generacije, ki trenutno razstavlja v dveh slovenskih galerijskih prostorih.
Janez Grošelj je po izobrazbi magister arhitekture. Svojo ustvarjalnost odkriva v manjšem in bolj intimnem polju svetlobe in svetlobne umetnosti. Na festivalu Svetlobna gverila sodeluje že četrtič. V parku ob Križankah je postavil svetlobno instalacijo Valoskop, ki nam razodeva abstrahirano svetlobno vizualizacijo valovanja kot fenomena, ki skozi medij, oziroma prostor lahko prenaša energijo, svetlobo, zvok ali podatke.
Nina Zagoričnik tokrat v oddaji Proti etru gosti urbanega čebelarja in filmskega kritika Gorazda Trušnovca.
Režiserka in producentka neodvisnih animiranih filmov, Špela Čadež, se predstavlja na skupinski razstavi Svobodno sonce, v Mestni galeriji Ljubljana. "Vedno razstavljam tisto, kar počnem. Trenutno prvič razstavljam film, ki še ni končan. Na žalost ni dokončan zaradi koronavirusa. Imela sem zelo obetavne filmske koprodukcije, ki pa so še vedno na čakanju, je pa tudi res, da so vsi svetovni festivali odpovedani ali predstavljeni na splet."
Nina Zagoričnik gosti Simona Popka, programskega direktorja filmskega festivala Liffe in Festivala dokumentarnega filma.
Mladi člani biroja a2o2 arhitekti so skupaj komaj leto dni. Njihovi projekti šele nastajajo, a so že opazni. V času študija so bili bolj ali manj del istega seminarja, najraje pa pri mentorjih, ki so pri mlademu človeku spodbuja njegovo kritično mišljenje.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik gosti arhitekturni tandem Bevk - Perovič, ki bi ga lahko poimenovali kar arhitekta mesta Ljubljane. Kot avtorja se namreč podpisujeta pod tri projekte: ljubljansko džamijo, zmagala sta na natečaju za izgradnjo nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice NUK II ter na natečaju za obnovo SNG Drama.
Nina Zagoričnik gosti umetnika in raziskovalca Marka Peljhana, rednega profesorja in predstojnika oddelka Znanost in umetnost na kalifornijski univerzi v Santa Barbari.
Tržaška Slovenka Ivana Godnik že od samega začetka spremlja in poroča o dogajanju v zvezi z izbruhom novega koronavirusa v Furlaniji in Benečiji za italijansko medijsko hišo RAI
Gost oddaje Proti etru je Čedomir Kolar, filmski producent, ki živi in dela v Parizu.
Nina Zagoričnik je poklicala Tadeja Zupančiča v London ravno pred ploskanjem vsem zdravstvenim delavcem, ki v teh dneh požrtvovalno pomagajo vsem obolelim za koronavirusom. Tadej Zupančič se je v London preselil leta 1991 in pravi, da tako praznega mesta še ni videl. “So stvari, ki jih nisem pričakoval, da se bodo zgodile. Svoje sosede sem videl prvič po enem tednu – na balkonu, vsi se držimo samoizolacije. Bil sem tudi na daljših sprehodih, na katerih ne vidiš nikogar, ljudje se izogibajo drug drugega. Se pozdravljamo, olika ostaja, lahko pa vidite prizore popolnoma praznega mesta. To so prizori, ki smo jih lahko nazadnje videli v filmu 28 dni pozneje. V Londonu sem od leta 1991, a česa takega ni bilo mogoče videti niti po terorističnih napadih. Nikoli.” Tadej Zupančič upa, da se bomo iz tega obdobja nekaj naučili.“Upam, da bodo stvari drugačne, ko bo tega konec. Da bo političen sistem začel delati za človeka, in ne obratno. Razmišljam o vseh teh stvareh, o katerih razmišljaš, ko hočeš nekaj napisati, ko se pogovarjaš s prijateljih na kavi.”
Gost oddaje Proti etru je Peter Svetina, pisatelj in pesnik, eden od šestih nominirancev za Andersenovo nagrado 2020, ki jo bodo razglasili 30. marca. Peter Svetina je skupaj z ilustratorjem Damjanom Stepančičem tudi avtor letošnje poslanice Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Veliko mojih zgodb, pravi Peter Svetina, nastaja po resničnih prigodah in ljudeh, jaz pa jim dodam nenavadne značajske poteze, ki se kasneje zlijejo v zgodbo.
Neveljaven email naslov