Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo.
Barbara Kastelec, akademska likovna umetnica, v mikrokozmosu zemeljske prsti, spremlja življenje sluzavcev, nato pa jih skozi povečevalno steklo poveča in jih prenese v svoj slikarski svet
Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo. S kakšnim namenom so v središču njene razstave ravno sluzavci?
"Sluzavci se nahajajo na dnu prehranjevalne verige, vse pojejo. Njihova vloga je zelo pomembna za nas, saj so čistilci. Nahajajo se na propadajočih rastlinah. Znanstveniki so jih začeli preučevati v medicini, pri preučevanju raka."
Svoje nevidne sopotnike, enocelične mikroorganizme uprizarja kot zametke novega življenja, izhajajoč iz biološkega, fiziološkega, ekološkega, antropološkega, filozofskega in likovnega proučevanja, nato pa z njimi uprizarja fantastične prizore. S sporočili svoje umetnosti želi opozarjati na vplive prehrane, genske in podnebne spremembe, ki se dogajajo. Pravi, da "ko enkrat zmanjka hrane, je zmanjka za vse."
"Pri sluzavcih sem se opirala na njihovo barvo in obliko. So precej fotogenični, v resnici sem jih zelo povečala, glede na to, da so moje slike velike 170 centimetrov, v resnici pa sluzavci merijo le 2 milimetra. V resnici so zelo lepi organizmi, ki se bleščijo. Pri nas se plazmodium ali rumeni sluzavec najde v gozdu, lahko tudi na kakšnem vrtu. Sluzavci so res nevidni sopotniki, ki jih mi sploh ne opazimo, ampak so tukaj. Pomagajo nam tvoriti lepši svet, vprašanje, če bi bili brez njih še na svetu."
Začetki slikarstva Barbare Kastelec, kot pravi sama, niso billi tako ozaveščeni. "Hrana je bila bolj kot nek fetiš, osebno doživljanje. Šele zadnja leta se tej problematiki v smislu naše prihodnosti bolj posvečam." Barbara Kastelec pri svojem ustvarjanju pogosto sodeluje z znanstveniki, vse njene slike so podnaslovljene s pravimi latinskimi imeni.
738 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo.
Barbara Kastelec, akademska likovna umetnica, v mikrokozmosu zemeljske prsti, spremlja življenje sluzavcev, nato pa jih skozi povečevalno steklo poveča in jih prenese v svoj slikarski svet
Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo. S kakšnim namenom so v središču njene razstave ravno sluzavci?
"Sluzavci se nahajajo na dnu prehranjevalne verige, vse pojejo. Njihova vloga je zelo pomembna za nas, saj so čistilci. Nahajajo se na propadajočih rastlinah. Znanstveniki so jih začeli preučevati v medicini, pri preučevanju raka."
Svoje nevidne sopotnike, enocelične mikroorganizme uprizarja kot zametke novega življenja, izhajajoč iz biološkega, fiziološkega, ekološkega, antropološkega, filozofskega in likovnega proučevanja, nato pa z njimi uprizarja fantastične prizore. S sporočili svoje umetnosti želi opozarjati na vplive prehrane, genske in podnebne spremembe, ki se dogajajo. Pravi, da "ko enkrat zmanjka hrane, je zmanjka za vse."
"Pri sluzavcih sem se opirala na njihovo barvo in obliko. So precej fotogenični, v resnici sem jih zelo povečala, glede na to, da so moje slike velike 170 centimetrov, v resnici pa sluzavci merijo le 2 milimetra. V resnici so zelo lepi organizmi, ki se bleščijo. Pri nas se plazmodium ali rumeni sluzavec najde v gozdu, lahko tudi na kakšnem vrtu. Sluzavci so res nevidni sopotniki, ki jih mi sploh ne opazimo, ampak so tukaj. Pomagajo nam tvoriti lepši svet, vprašanje, če bi bili brez njih še na svetu."
Začetki slikarstva Barbare Kastelec, kot pravi sama, niso billi tako ozaveščeni. "Hrana je bila bolj kot nek fetiš, osebno doživljanje. Šele zadnja leta se tej problematiki v smislu naše prihodnosti bolj posvečam." Barbara Kastelec pri svojem ustvarjanju pogosto sodeluje z znanstveniki, vse njene slike so podnaslovljene s pravimi latinskimi imeni.
Andraž Pöschl je avtor dokumentarnih filmov in odgovorni urednik Kulturnega in umetniškega programa.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Sinja Ožbolt, plesalka in koreografinja ter plesna pedagoginja, ki je skupaj z Matjažem Zupančičem premierno uprizorila gledališko plesno predstavo 20th Century Fog – Megla stoletja na odru Španskih borcev.
Kaja Dolar je mlada raziskovalka na področju lingvistike na pariški univerzi Nanterre, je sourednica prvega tiskanega prostega slovarja žive slovenščine "Razvezani jezik XX XY", ki je izšel pravkar.
Gost oddaje Proti etru, spet ta dež bo filmski režiser Marko Naberšnik. Na 25. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFE bo predstavil svoj vojni film “Gozdovi so še vedno zeleni”.
Aleksandar Popovski je na velikem odru SNG Drama postavil krstno uprizoritev Figure Veneris Historie, prav tako makedonskega dramatika Gorana Stefanovskega.
Scenaristka in režiserka filma Drevo, ki je začel svojo pot po slovenskih kinematografih.
Prejemnik Borštnikovega prstana Vlado Novak se takole spominja svojih začetkov: “Kot mlad mulc sem v predstavi ‘Škrlatni prah’ igral možakarja s plavo brad, to je bila ena zelo majhna vloga, kjer je kritik Borut Trekman napisal, … možakarja s plavo brado je igral Vlado Novak, njegov govor zagotovo ni sodil na oder profesionalnega gledališča in je imel seveda absolutno prav. Takrat sem jaz govoril v pristni mariborščini …” Vlado Novak, gledališki in filmski igralec, član SNG Maribor.
Tina Gregorič vabi vse, ki bi jih zanimala izkušnja nanoturizma in bivanja znotraj razstave BIO50. Bivanje v Fužinskem gradu pomeni, da lahko vsak udeleženec sodeluje pri razstavi, lahko premešča predmete in s tem postane sooblikovalec razstave …
Igor Prassel, ki stoji takorekoč na čelu dveh filmskih festivalov v Sloveniji, kot vodja Festivala slovenskega filma ter programski direktor in ustanovitelj Animateke, mednarodnega festivala animiranega filma, v oddaji Proti etru.
V oddaji Proti etru spet ta dež bo Nina Zagoričnik gostila 29-letnega filmskega režiserja Blaža Završnika.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Borja Močnik v oddaji Proti etru spet ta dež ponuja novo ploščo nemške afro zasedbe Woima Collective.
Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je gledališka in filmska igralka Tina Vrbnjak, avtorica idejne zasnove in igralka predstave Marie Curie – Hystérie je, ki je nastala po knjigi “Knjiga o Blanche in Marie”, švedskega pisatelja in dramatika Pera Olova Enquista.
Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je gledališka in filmska igralka Tina Vrbnjak, avtorica idejne zasnove in igralka predstave Marie Curie – Hystérie je, ki je nastala po knjigi “Knjiga o Blanche in Marie”, švedskega pisatelja in dramatika Pera Olova Enquista.
Gostja oddaje Proti etru je bila Bernarda Županek, kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana in glavna kuratorka velike razstave “EMONA, Mesto v imperiju”, ene od ključnih dogodkov krovnega projekta “EMONA 2000”.
Sogovornik je bil Jožko Rutar, direktor Filmskega centra Slovenije.
Vizualna umetnica Huiqin Wang je avtorica slikanice “Hallerstein, Slovenec v prepovedanem mestu.”. Gre za prvo slovensko–kitajsko knjigo, ki skozi tekst in ilustracije govori o slovenski legendarni oseb/nosti Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu – s kitajskim imenom Liu Songling, astronomu, matematiku, zgodovinarju, geografu in diplomatu, ki je bil v svojem času, zaradi znanstvenih odkritij, eden največjih učenjakov na svetu.
Livija Pandur je kot dramaturginja sodelovala pri vseh uprizoritvah režiserja in brata Tomaža Pandurja, ki ji je zaupal tudi vodenje njihovega gledališča Pandur Theaters.
Neveljaven email naslov