Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekt Matevž Čelik o viziji in diskurzu v arhitekturi, kulturi ter muzejski krajini. Letos tretjič opravlja vlogo komisarja na 17. beneškem arhitekturnem bienalu. Je programski direktor in ustanovitelj evropske platforme Future Architecture in nekdanji vodja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ter soustanovitelj prve spletne revije za arhitekturo Trajekt.
"Živimo v obdobju, ko so vsi muzeji soočeni s tem, da se morajo prevprašati o svojih poslanstvih, o svoji bodoči vlogi v prihodnosti."
Matevž Čelik o muzejskem vnovičnem izpraševanju, 17. beneškem arhitekturnem bienalu in strategiji kulture, ki bi lahko uspela
"Živimo v obdobju, ko so vsi muzeji soočeni s tem, da se morajo na novo spraševati o svojih poslanstvih, o svoji bodoči vlogi v prihodnosti."
Matevž Čelik je arhitekt, nekdanji vodja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, nominiranec za Plečnikovo nagrado, soustanovitelj prvega arhitekturnega spletnega časopisa Trajekt ter programski direktor in ustanovitelj evropske platforme Future Architecture. Letos je tretjič v vlogi komisarja za slovensko predstavitev na 17. beneškem arhitekturnem bienalu.
"Muzej bi moral biti institucija, ki je zazrta v prihodnost in razume svojo vlogo, ki se primarno ukvarja z dediščino, hkrati pa mora razumeti tudi, kaj ta dediščina predstavlja. Rad citiram Einsteina, ki je nekoč dejal, da je razlika med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo samo neka trmasta iluzija, ki je v resnici ni. Pri arhitekturi in oblikovanju je to zelo jasno. V roke jemlješ načrte, ki so stari dvajset let, vsebujejo pa vizije, ki jih živimo danes."
737 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Arhitekt Matevž Čelik o viziji in diskurzu v arhitekturi, kulturi ter muzejski krajini. Letos tretjič opravlja vlogo komisarja na 17. beneškem arhitekturnem bienalu. Je programski direktor in ustanovitelj evropske platforme Future Architecture in nekdanji vodja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ter soustanovitelj prve spletne revije za arhitekturo Trajekt.
"Živimo v obdobju, ko so vsi muzeji soočeni s tem, da se morajo prevprašati o svojih poslanstvih, o svoji bodoči vlogi v prihodnosti."
Matevž Čelik o muzejskem vnovičnem izpraševanju, 17. beneškem arhitekturnem bienalu in strategiji kulture, ki bi lahko uspela
"Živimo v obdobju, ko so vsi muzeji soočeni s tem, da se morajo na novo spraševati o svojih poslanstvih, o svoji bodoči vlogi v prihodnosti."
Matevž Čelik je arhitekt, nekdanji vodja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, nominiranec za Plečnikovo nagrado, soustanovitelj prvega arhitekturnega spletnega časopisa Trajekt ter programski direktor in ustanovitelj evropske platforme Future Architecture. Letos je tretjič v vlogi komisarja za slovensko predstavitev na 17. beneškem arhitekturnem bienalu.
"Muzej bi moral biti institucija, ki je zazrta v prihodnost in razume svojo vlogo, ki se primarno ukvarja z dediščino, hkrati pa mora razumeti tudi, kaj ta dediščina predstavlja. Rad citiram Einsteina, ki je nekoč dejal, da je razlika med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo samo neka trmasta iluzija, ki je v resnici ni. Pri arhitekturi in oblikovanju je to zelo jasno. V roke jemlješ načrte, ki so stari dvajset let, vsebujejo pa vizije, ki jih živimo danes."
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Neveljaven email naslov