Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Mandić se na oder SNG Drama vrača z uprizoritvijo predstave Nočni pisec belgijskega provokativnega umetnika Jana Fabra, ki se je leta 2016 v Antwerpnu začela igrati kot drama za tri igralce, tri leta kasneje v St. Peterburgu pa že kot monodrama, kakršno odigra tudi Mandić. Na odru so uprizorjeni odlomki iz Fabrovih nočnih zapisov s konca 70. in začetka 80. let prejšnjega stoletja, nočnih zapisov na prelomu v 90. leta in antologije iz gledaliških besedil leta 1976 in 2012. O vlogah pisateljev, ustvarjanju z Janom Fabrom, pomenu modrega in rdečega kulija in skupnem bivanju v gledališču, ki je zdaj ponovno omogočeno.
Marko Mandić o vlogah pisateljev, ustvarjanju Nočnega pisca z Janom Fabrom, pomenu modrega in rdečega kulija ter skupnem bivanju v gledališču, ki je zdaj spet omogočeno
"Zdi se mi, da je to, da smo gledališča spet odprli, super. To skupno bivanje v prostoru šele rodi predstavo, ker se v bistvu mi odzivamo na občinstvo, na dihanje občinstva, na te male reakcije, na kašlje, na škripanje stolov. To so vse neki signali, ki jih takrat, ko smo nastopali samo za kamere, ne moremo predvideti in jih ne moremo vključiti. V gledališču vse te stvari čutiš in v bistvu smo tvorci predstav vsi skupaj."
Marko Mandić na odru SNG Drama nastopa v prvi slovenski uprizoritvi monodrame Nočni pisec, pod katero se je režisersko, scenografsko in kostumografsko podpisal Jan Fabre, provokativen belgijski multidisciplinarni umetnik. Uprizoritev zajema delčke iz njegovih dram in njegove dnevniške Nočne zapise. Tematsko se prepletajo umetnost in življenje, strast in ustvarjalnost ter užitek in bolečina. Samo branje njegovega življenja, ustvarjanja, misli o umetnosti, o načinu, kako bi bilo smiselno delati gledališče, se ukvarjati z vizualno umetnostjo, pravi Mandić, ti da veliko. "Skozi prebiranje in vizualno opazovanje se srečaš z novimi stvarmi, spoznaš nov svet."
"Upam, da bo še kdaj kakšno gledališko sodelovanje v tujini, ker greš tja kot nepopisan list papirja, ker se moraš ti šele dokazati, uveljaviti. Kar ne pomeni, da si v tujini pod stresom in napet, da boš lahko opravičil ta izbor. Že to, da se moraš ukvarjati s tujim jezikom in ga trenirati, je to neko delo, ki ga je treba utrjevati, spiliti in upati, da greš vsak dan vsaj za en milimeter naprej."
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marko Mandić se na oder SNG Drama vrača z uprizoritvijo predstave Nočni pisec belgijskega provokativnega umetnika Jana Fabra, ki se je leta 2016 v Antwerpnu začela igrati kot drama za tri igralce, tri leta kasneje v St. Peterburgu pa že kot monodrama, kakršno odigra tudi Mandić. Na odru so uprizorjeni odlomki iz Fabrovih nočnih zapisov s konca 70. in začetka 80. let prejšnjega stoletja, nočnih zapisov na prelomu v 90. leta in antologije iz gledaliških besedil leta 1976 in 2012. O vlogah pisateljev, ustvarjanju z Janom Fabrom, pomenu modrega in rdečega kulija in skupnem bivanju v gledališču, ki je zdaj ponovno omogočeno.
Marko Mandić o vlogah pisateljev, ustvarjanju Nočnega pisca z Janom Fabrom, pomenu modrega in rdečega kulija ter skupnem bivanju v gledališču, ki je zdaj spet omogočeno
"Zdi se mi, da je to, da smo gledališča spet odprli, super. To skupno bivanje v prostoru šele rodi predstavo, ker se v bistvu mi odzivamo na občinstvo, na dihanje občinstva, na te male reakcije, na kašlje, na škripanje stolov. To so vse neki signali, ki jih takrat, ko smo nastopali samo za kamere, ne moremo predvideti in jih ne moremo vključiti. V gledališču vse te stvari čutiš in v bistvu smo tvorci predstav vsi skupaj."
Marko Mandić na odru SNG Drama nastopa v prvi slovenski uprizoritvi monodrame Nočni pisec, pod katero se je režisersko, scenografsko in kostumografsko podpisal Jan Fabre, provokativen belgijski multidisciplinarni umetnik. Uprizoritev zajema delčke iz njegovih dram in njegove dnevniške Nočne zapise. Tematsko se prepletajo umetnost in življenje, strast in ustvarjalnost ter užitek in bolečina. Samo branje njegovega življenja, ustvarjanja, misli o umetnosti, o načinu, kako bi bilo smiselno delati gledališče, se ukvarjati z vizualno umetnostjo, pravi Mandić, ti da veliko. "Skozi prebiranje in vizualno opazovanje se srečaš z novimi stvarmi, spoznaš nov svet."
"Upam, da bo še kdaj kakšno gledališko sodelovanje v tujini, ker greš tja kot nepopisan list papirja, ker se moraš ti šele dokazati, uveljaviti. Kar ne pomeni, da si v tujini pod stresom in napet, da boš lahko opravičil ta izbor. Že to, da se moraš ukvarjati s tujim jezikom in ga trenirati, je to neko delo, ki ga je treba utrjevati, spiliti in upati, da greš vsak dan vsaj za en milimeter naprej."
Matej Blenkuš je bil vodja projekta Nordijski center Planica, dekan Fakultete za arhitekturo ter vodja abiroja.
Gledališki in filmski igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Matej Puc, letošnji Prešernov nagrajenec, te dni ga lahko doživimo v novi vlogi francoskega politika in revolucionarja Georgesa Jacquesa Dantona v Büchnerjevi igri Dantonova smrt
"Meje, kjer se konča država in kje začne mafija, so zelo zabrisane," gostja oddaje Proti etru Mojca Širok.
Agata Tomažič, publicistka in pisateljica, do nedavnega novinarka kulturne redakcije časopisa Delo ter ena od sourednikov časopisa Pogledi, piše za razne medije, tudi za revijo Outsider in je avtorica treh literarnih del: prvenca kratkoproznih zgodb »Česar ne moreš povedati frizerki«( 2015), potopisa »Zakaj potujete v take dežele«( 2016 ) ter romana »Tik pod nebom« (2017). Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ZRC SAZU je promotorka raziskovalnih rezultatov.
Pascale Delpech, francoska prevajalka, ki je v francoščino prevedla dragoceni literarni opus Danila Kiša, kultnega avtorja židovsko-črnogorskega rodu, ki ga številni literarni teoretiki uvrščajo v družbo največjih evropskih pisateljev Danilo Kiš, ki se je rodil prav na današnji dan 22. februarja 1935, je dobitnik številnih uglednih nagrad za literaturo kot so Ninova nagrada, Andričeva nagrada; prejel je tudi najvišja literarna priznanja v Franciji, Nemčiji, Italiji in ZDA. Mnogi literarni poznavalci in prevajalci ga imajo za nesojenega nobelovca, zato se tudi na vso moč trudijo, pravi Pascale Delpech, da bi njegova dela spoznal najširši krog bralcev
Gosta oddaje Proti etru bosta Nina in Matevž Granda, izdajatelja in urednika revije Outsider.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Mila Turajlić je uspešna beograjska filmska režiserka, avtorica dokumentarnega filma Druga stran vsega, ki je najprej svetovno premiero doživel lani na fesrivalu v Torontu, nato pa zmagal na enem od najbolj prestižnih festivalov dokumentarnega filma, v Amsterdamu.
Tržačan Stojan Kuret, eden najuspešnejših zborovskih dirigentov doma in v svetu je letošnji prejemnik Zlate plakete za življensko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. “Smo ena redkih držav, ki ima uzakonjeno, da mora imeti vsaka osnovna šola najprej otroški zbor in potem še mladinski zbor! In to je naše bogastvo in tega se moramo zavedat!“
Dirigent, dobitnik Zlate plakete za življenjsko delo, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, gost oddaje Proti etru
"V prvi vrsti sem moral postati njihov prijatelj - kamera je tukaj drugotnega pomena - zato, da so me pustili dovolj blizu. Na velikem platnu gledamo odnose ljudi, ki jih poredko vidimo posnete, ker si ljudje ob prisotnosti kamere nadenejo maske, oziroma nehote začnejo igrati neke vloge. To, kar je uspelo nam v tem filmu, je to, da je teh mask zelo malo ali jih sploh ni in ko gledalec gleda film ter vidi te odnose na velikem platnu, ima redko priložnost, da iz perspektive gledalca vidi nekaj, kar se lahko dogaja tudi v njegovi družini. Če si iskren sam s seboj, si rečeš, saj tako je bilo tudi pri nas doma!" - Rok Biček, režiser
"Ples je še vedno najbolj podhranjen umetniški žanr,"pravi Iztok Kovač direktor in umetniški vodja Centra kulture Španski borci, ki te dni s svojo plesno skupino EnKnap potuje na enega od najbolj prestižnih festivalov na svetu, v New York.
Arhitektka Tina Gregorič, - soavtorica izjemne razstave 'Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor' v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO-, skupaj s Tadejem Glažarjem že 13 let raziskuje arhiv arhitekta in raziskovalca Stanka Kristla. Gre pa za prvo celovito predstavitev enega najvidnejših predstavnikov v zgodovini slovenske arhitektekture pri kateri je sodelovala tudi Maja Vardjan. Razstava bo odprta do 20 maja 2018 in nadaljuje serijo monografskih razstav, ki predstavljajo najpomembnejše arhitekte in oblikovalce 20.stoletja v Sloveniji. Tina Gregorič je soustanoviteljica biroja ' dekleva gregorič arhitekti ter profesorica in predstojnica Oddelka za Gradbeništvo in Design, Inštitutu za Arhitekturo in oblikovanje, na dunajski Univerzi za tehnološke znanosti .
Vizualna umetnica Yuliya Molina se je rodila v Ukrajini, že 22 let živi v Sloveniji, rada se pošali, da je iz Ukrajine emigrirala v Slovenijo, iz kiparstva pa v video! Svojo emigrantsko izkušnjo je najlepše predstavila v animiranem dokumentarnem filmu NE- KDO, ki ga je ustvarila na eni od številnih video delavnic.
Celovečerni animirani filmi so danes že del vseh svetovnih filmskih festivalov in se skupaj s celovečernimi igranimi filmi enakovredno potegujejo za najvišje nagrade. Del te filmske poetike smo doživeli na pravkar končanem filmskem festivalu Animateka, ki ga uspešno vodi Igor Prassel, ki je od letos tudi vodja programskega oddelka in urednik programa pri Slovenski kinoteki,
Juš Zidar že od 12 leta vstopa v gledališke prostore, pri petindvajsetih pa oder osvaja kot gledališki režiser! Pravkar je doživel svojo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem, naslednja postaja je Slovensko stalno gledališče v Trstu. Na veliki oder Mestnega gledališča ljubljanskega je postavil črno komedijo 'Pijani', Ivana Viripajeva, enega najprodornejših ruskih in evropskih sodobnih dramatiko, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, pa ga čaka Shakespearova Ukročena trmoglavka!.
Nadja Šičarov, je mlada restavratorka filma, ki skupaj s sodelavci Arhivskega oddelka Slovenske kinoteke pripravlja akcijo zbiranja starih amaterskih filmov posnetih s kamerami na super osmičke ali 16 milimetrski filmski trak. Gre za projekt, ki ima mnogo širši pomen.
Jure Ivanušič, igralec in glasbenik si bo leto 2017 zapomnil po dveh glavnih filmskih vlogah, upodobil je lik pohorskega rokerja Lovra v filmu Borisa Jurjaševiča "Stekle lisice" , v filmu Marka Naberšnika "Slovenija, Avstralija in jutri ves svet" pa igra Borisa, vzdrževalca strojev v eni od mariborskih tovarn. Slednji bo končno prišel v slovenske kinematografe 30.novembra 2017.
Arne Hodalič je eden najbolj prepoznavnih in v svetu uveljavljenih slovenskih fotografov. Letošnje leto spremljamo že njegovo tretjo avtorsko razstavo fotografij, naslednja bo na vrsti v mesecu decembru. V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli fotografsko razstavo » Tihi ubijalci Afganistana«, ki prikazuje surovost minske problematike v sodobnem Afganistanu. Fotografije prikazujejo vsakdanje življenje žrtev min, deminerskih ekip in posledice, ki jih povzročajo eksplozivna sredstva. Afganistanci zaradi te situacije vsako minuto tvegajo svoja življenja.
Kolja Saksida, režiser, producent in pedagog, ki nas s svojimi animiranimi filmi navdušuje vse od leta 2001. V Kinodvoru smo doživeli predstavitev 6 na novo narejenih filmčkov o junaku Koyaa, v galeriji Kresija pa je na pregledna razstava 'KOYAA – Animirani junak na sceni!' Kolja Saksida je docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici ter direktor produkcijske hiše ZVVIKS.
Neveljaven email naslov