Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stanislas Merhar

18.11.2021

Francoski filmski in gledališki igralec, pianist Stanislas Merhar / Mera / je umetnik slovenskih korenin, tudi avtor knjige Majhni strupi. Z njim se pogovarja Nina Zagoričnik.

Francoski filmski in gledališki igralec slovenskih korenin Stanislas Merhar o avtobiografiji Majhni strupi, filmskih začetkih in družinski travmi, ki ga še vedno spremlja

Francoski filmski in gledališki igralec, pianist Stanislas Merhar je umetnik slovenskih korenin. V prvem intervjuju za Radio Slovenija pove, da je Slovenija njegova dežela, ki nosi del njegovega srca. Nikoli ni nameraval postati igralec, vse se je zgodilo nenadoma. Pred tem je študiral klavir. Igralski poklic je zanj vse prej kot enostaven. Vse do danes je posnel okoli 40 filmov, veliko snema tudi za televizijo in televizijske serije. Najbolj poznan je po vlogu v seriji Le Comte de Monte Cristo (Grof Monte Cristo), kjer je med drugim igral tudi Gérard Depardieu. Poleg Césarja je prejemnik številnih drugih filmskih nagrad, kot sta častni red umetnosti in književnosti ter vitez častne regije. Je avtor knjige Majhni strupi, avtobiografske zgodbe svojega življenja, ki se tesno prepleta s tragično zgodbo njegovega očeta.

"Tako kot pri filmu se je vse po naključju zgodilo tudi s knjigo. Vsebina ni fikcija, ampak resnična zgodba. Pri razporeditvi vsebine mi je pomagala mama, ki je bila novinarka."

Knjiga se začne s fragmenti življenja, mestoma kot sanje, ki delujejo kot droga. Nadaljuje jo z zgodbo svojega očeta, o njegovi prezgodnji smrti. "Knjiga predstavlja moje sanje o življenju, mojo globoko navezanost na mamo, ki je bila izjemna ženska. Prvenec ni preveč vesel, govori o tragičnih dogodkih v moji družini. Knjigo sem končal leta 2007, mama pa je umrla pred tremi leti."

"Moj oče je bil generacija otrok, ki je doživela grozote druge svetovne vojne. Bil je priča nacističnemu nasilju in čeprav je bil star komaj tri leta, ni nikoli pozabil dogodka, ko so mu pred očmi ubili očeta, mamo in strica. To osebno tragiko očeta nosim tudi sam, mogoče je to eden izmed razlogov, zakaj nimam otrok."

Stanislasu Merharju je oče umrl pri 18. letih. V njegovi mladosti je pariško družino vsako leto peljal na počitnice k svojim krušnim staršem v Koper. Teh časov se igralc zelo rad spominja. V Sloveniji je njegov oče na FIlozofski fakulteti v Ljubljani študiral svetovno književnost, nadaljeval pa v Parizu, kjer je spoznal Merharjevo mamo.


Proti etru

735 epizod


Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Stanislas Merhar

18.11.2021

Francoski filmski in gledališki igralec, pianist Stanislas Merhar / Mera / je umetnik slovenskih korenin, tudi avtor knjige Majhni strupi. Z njim se pogovarja Nina Zagoričnik.

Francoski filmski in gledališki igralec slovenskih korenin Stanislas Merhar o avtobiografiji Majhni strupi, filmskih začetkih in družinski travmi, ki ga še vedno spremlja

Francoski filmski in gledališki igralec, pianist Stanislas Merhar je umetnik slovenskih korenin. V prvem intervjuju za Radio Slovenija pove, da je Slovenija njegova dežela, ki nosi del njegovega srca. Nikoli ni nameraval postati igralec, vse se je zgodilo nenadoma. Pred tem je študiral klavir. Igralski poklic je zanj vse prej kot enostaven. Vse do danes je posnel okoli 40 filmov, veliko snema tudi za televizijo in televizijske serije. Najbolj poznan je po vlogu v seriji Le Comte de Monte Cristo (Grof Monte Cristo), kjer je med drugim igral tudi Gérard Depardieu. Poleg Césarja je prejemnik številnih drugih filmskih nagrad, kot sta častni red umetnosti in književnosti ter vitez častne regije. Je avtor knjige Majhni strupi, avtobiografske zgodbe svojega življenja, ki se tesno prepleta s tragično zgodbo njegovega očeta.

"Tako kot pri filmu se je vse po naključju zgodilo tudi s knjigo. Vsebina ni fikcija, ampak resnična zgodba. Pri razporeditvi vsebine mi je pomagala mama, ki je bila novinarka."

Knjiga se začne s fragmenti življenja, mestoma kot sanje, ki delujejo kot droga. Nadaljuje jo z zgodbo svojega očeta, o njegovi prezgodnji smrti. "Knjiga predstavlja moje sanje o življenju, mojo globoko navezanost na mamo, ki je bila izjemna ženska. Prvenec ni preveč vesel, govori o tragičnih dogodkih v moji družini. Knjigo sem končal leta 2007, mama pa je umrla pred tremi leti."

"Moj oče je bil generacija otrok, ki je doživela grozote druge svetovne vojne. Bil je priča nacističnemu nasilju in čeprav je bil star komaj tri leta, ni nikoli pozabil dogodka, ko so mu pred očmi ubili očeta, mamo in strica. To osebno tragiko očeta nosim tudi sam, mogoče je to eden izmed razlogov, zakaj nimam otrok."

Stanislasu Merharju je oče umrl pri 18. letih. V njegovi mladosti je pariško družino vsako leto peljal na počitnice k svojim krušnim staršem v Koper. Teh časov se igralc zelo rad spominja. V Sloveniji je njegov oče na FIlozofski fakulteti v Ljubljani študiral svetovno književnost, nadaljeval pa v Parizu, kjer je spoznal Merharjevo mamo.


27.09.2018

Ivana Djilas

Ivana Djilas, gledališka režiserka – gostja Nine Zagoričnik v oddaji Proti etru.


20.09.2018

Andrej Omejc, saksofonist

Andrej Omejc, slovenski saksofonist, ki uspešno prepleta glasbena gostovanja doma in v tujini s študijem medicine v Ljubljani ter glasbe na kölnski Akademiji.


13.09.2018

Miha Čelar, avtor filma Codelli

Gost tokratne oddaje je bil slovenski avtor Miha Čelar, ki je predstavil svoj nov film Codelli.


06.09.2018

Mirt Komel

Mirt Komel, pisatelj, ki je s svojim kriminalnim romanom Medsočje razburkal bralce in literarno javnost.


28.06.2018

Nela Malečkar, založnica leta 2018

Na 16. kongresu slovenskih založnikov, ki je pred kratkim potekal na Bledu, je naziv založnica leta 2018 pripadel Neli Malečkar, urednici izvirnega leposlovja za odrasle pri založbi Mladinska knjiga.


21.06.2018

Luka Vidmar

Luka Vidmar, raziskovalec slovenske literature in likovne umetnosti, soavtor razstave ''In vendar so jih brali'' - prepovedane knjige v zgodnjem novem veku (v Narodni univerzitetni knjižnici).


14.06.2018

Jelka Ciglenečki

Jelka Ciglenečki, urednica založbe Goga, literarna kritičarka in prevajalka.


07.06.2018

Marjan Manček

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.


31.05.2018

Špela Kuhar in Barbara Viki Šubic, arhitektki

Arhitektki Špela Kuhar in Barbara Viki Šubic o Centru arhitekture Slovenija.


17.05.2018

Nina Šenk, skladateljica

Nina Šenk, mednarodno uspešna slovenska skladateljica je bila gostja oddaje Proti etru. Njeno skladbo bodo na pobudo članov Berlinske filharmonije izvedli na prestižnem britanskem festivalu BBC Proms.


26.04.2018

Matjaž Ivanišin

Matjaž Ivanišin, edini slovenski režiser, ki mu v slovenskih kinematografih sočasno vrtijo dva njegova dokumentarna filma: Playing Men in film Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba, slednjega je posneli skupaj s hrvaškim režiserjem Rajkom Grličem.


19.04.2018

Tomaž Svete

Tomaž Svete, vodilni sodobni slovenski skladatelj operne glasbe, Antigona, njegova osma opera po vrsti, je svoj krst doživela 18.aprila 2018


12.04.2018

Uršula Berlot

Uršula Berlot, slovenska vizualna umetnica in umetnostna teoretičarka je bila gostja Nine Zagoričnik.


05.04.2018

Sebastian Cavazza

gledališki in filmski igralec Sebastian Cavazza igra vlogo terapevta Ivana vfilmu Moški ne jočejo.


22.03.2018

Matej Blenkuš

Matej Blenkuš je bil vodja projekta Nordijski center Planica, dekan Fakultete za arhitekturo ter vodja abiroja.


15.03.2018

Matej Puc

Gledališki in filmski igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Matej Puc, letošnji Prešernov nagrajenec, te dni ga lahko doživimo v novi vlogi francoskega politika in revolucionarja Georgesa Jacquesa Dantona v Büchnerjevi igri Dantonova smrt


08.03.2018

Mojca Širok

"Meje, kjer se konča država in kje začne mafija, so zelo zabrisane," gostja oddaje Proti etru Mojca Širok.


01.03.2018

Agata Tomažič

Agata Tomažič, publicistka in pisateljica, do nedavnega novinarka kulturne redakcije časopisa Delo ter ena od sourednikov časopisa Pogledi, piše za razne medije, tudi za revijo Outsider in je avtorica treh literarnih del: prvenca kratkoproznih zgodb »Česar ne moreš povedati frizerki«( 2015), potopisa »Zakaj potujete v take dežele«( 2016 ) ter romana »Tik pod nebom« (2017). Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ZRC SAZU je promotorka raziskovalnih rezultatov.


22.02.2018

Pascale Delpech

Pascale Delpech, francoska prevajalka, ki je v francoščino prevedla dragoceni literarni opus Danila Kiša, kultnega avtorja židovsko-črnogorskega rodu, ki ga številni literarni teoretiki uvrščajo v družbo največjih evropskih pisateljev Danilo Kiš, ki se je rodil prav na današnji dan 22. februarja 1935, je dobitnik številnih uglednih nagrad za literaturo kot so Ninova nagrada, Andričeva nagrada; prejel je tudi najvišja literarna priznanja v Franciji, Nemčiji, Italiji in ZDA. Mnogi literarni poznavalci in prevajalci ga imajo za nesojenega nobelovca, zato se tudi na vso moč trudijo, pravi Pascale Delpech, da bi njegova dela spoznal najširši krog bralcev


15.02.2018

Nina in Matevž Granda

Gosta oddaje Proti etru bosta Nina in Matevž Granda, izdajatelja in urednika revije Outsider.


Stran 12 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov