Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krajinska arhitektka in profesorica Krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ana Kučan in filozofinja dr. Mateja Kurir sta urednici knjige Vrt in prispodoba, zbirke 34 kratkih esejev različnih avtorjev z vseh petih celin, tistih, ki s pogledom na vrt, in tistih, s pogledi z vrta, odpirajo vprašanje, kaj vrt je in kaj predstavlja v javnem in zasebnem. Knjiga se poklanja spominu na profesorja Dušana Ogrina, ki je na področju urejanja okolja opravil pionirsko delo in svetovno vrtno-arhitekturni dediščini posvetil svoje dolgoletno raziskovanje. Eseji v tej knjigi ne govorijo neposredno o njegovem delu.
Dr. Ana Kučan in dr. Mateja Kurir ob izidu knjige Vrt in prispodoba: Vrt je fenomen, v katerem človek že tisočletja združuje naravo in kulturo, lahko služi tudi kot model za prihodnje ravnanje
Krajinska arhitektka in profesorica Krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ana Kučan in filozofinja dr. Mateja Kurir sta urednici knjige Vrt in prispodoba, zbirke 34 kratkih esejev različnih avtorjev z vseh petih celin, tistih, ki s pogledom na vrt, in tistih, s pogledi z vrta, odpirajo vprašanje, kaj vrt je in kaj predstavlja v javnem in zasebnem. Knjiga se poklanja spominu na profesorja Dušana Ogrina, ki je na področju urejanja okolja opravil pionirsko delo in svetovno vrtno-arhitekturni dediščini posvetil svoje dolgoletno raziskovanje. Eseji v tej knjigi ne govorijo neposredno o njegovem delu.
"Knjiga presega format spominskega zbornika in se od predvidljivejših študij odmika prav zato, ker si je profesor Ogrin s svojim delom, katerega največji prispevek je ustanovitev študija Krajinske arhitekture na Univerzi v Ljubljani, ves čas prizadeval, da bi urejanje krajine tudi pri nas ločil od hortikulture in ga dvignil nad ljubiteljsko ukvarjanje z vrtovi."
V materialni kulturi, ki jo danes živimo, je vrt zaradi svojega občega mesta pogosto nekaj samoumevnega. S tega vidika je prezrt in ni deležen bolj obširne teoretske obravnave. Knjigo, ki želi to praznino zapolniti, so ustvarjali več kot dve leti. Predstavlja nabor različnih razmislekov, a vsi so izhajali iz tega, kaj je vrt in kaj v današnji družbi predstavlja.
"Glede na to, da je vrt včasih predstavljal totaliteto sveta, se danes, ko razmišljamo na drugačen način in se spoprijemamo s temeljnimi problemi preživetja, to vprašanje, kaj vrt je in kaj lahko predstavlja, kaže kot vse bolj aktualno. Ne glede na to, kako različni so prispevki v knjigi in kako se med njimi vzpostavljajo tudi določena nasprotja, pa vsi postavljajo vrt v aktualen družbeni kontekst. Vsi govorijo o tem, da je treba spremeniti miselnost in svoje lastno delovanje." – dr. Ana Kučan
Enega izmed esejev v knjigi je napisala dr. Mateja Kurir. Njeno izhodišče je bila Epikurjeva filozofija.
"Zdelo se mi je zanimivo izhajati iz Epikurja, zvezdniškega antičnega filozofa, ki je propagiral ugodje in užitek v svoji filozofski šoli z imenom Vrt, ki se je nahajala v bližini Platonove akademije. Užitek, ki ga je propagiral, je vedno užitek, ki mora biti zamejen z nekimi vrlinami, neko modrostjo. Stanje antropocena, v katerem smo danes, četrte industrijske revolucije, stanje velike okoljske krize, je v marsičem rezultat tega presežka dodane vrednosti in užitka, ki se mu naša civilizacija ves čas predaja. Okolje smo tako rekoč uničili, ker nismo imeli nobenih omejitev, nismo se znali ustaviti. Ravno modrost v odnosu do okolja je tisto, kar nas lahko morda ustavi. Zagotovo je tudi pandemija pokazala na vse omejitve, ki nam jih daje neoliberalizem, in ta logika odnosa do prostora, tudi do vrta. Kot družba potrebujemo novo družbeno pogodbo z novimi razmisleki, da ne bomo šli več po tej poti."
"Mi kot državljani moramo od oblasti začeti zahtevati, naj neha podcenjevati pomen varovanja okolja za kakovost bivanja na tem planetu, in tudi končno razumeti razvoj, ki brez hkratnega varovanja sploh ni mogoč. Narave tudi zaradi njene zaščite ne moremo samo postavljati v izolirana območja, ampak jo moramo varovati v vsakdanjem življenju, tukaj in zdaj, med nami. Metode za tovrstni pristop že obstajajo, so razvite in so bile večkrat predstavljene. Vrt kot tisočletno spajanje narave in kulture bi nam lahko služil kot izhodišče, saj govori, da je razvoj mogoč, da je mogoča kulturalizacija narave, da je mogoče živeti v ravnovesju, ker nam drugo ne preostane." – dr. Ana Kučan
738 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Krajinska arhitektka in profesorica Krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ana Kučan in filozofinja dr. Mateja Kurir sta urednici knjige Vrt in prispodoba, zbirke 34 kratkih esejev različnih avtorjev z vseh petih celin, tistih, ki s pogledom na vrt, in tistih, s pogledi z vrta, odpirajo vprašanje, kaj vrt je in kaj predstavlja v javnem in zasebnem. Knjiga se poklanja spominu na profesorja Dušana Ogrina, ki je na področju urejanja okolja opravil pionirsko delo in svetovno vrtno-arhitekturni dediščini posvetil svoje dolgoletno raziskovanje. Eseji v tej knjigi ne govorijo neposredno o njegovem delu.
Dr. Ana Kučan in dr. Mateja Kurir ob izidu knjige Vrt in prispodoba: Vrt je fenomen, v katerem človek že tisočletja združuje naravo in kulturo, lahko služi tudi kot model za prihodnje ravnanje
Krajinska arhitektka in profesorica Krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ana Kučan in filozofinja dr. Mateja Kurir sta urednici knjige Vrt in prispodoba, zbirke 34 kratkih esejev različnih avtorjev z vseh petih celin, tistih, ki s pogledom na vrt, in tistih, s pogledi z vrta, odpirajo vprašanje, kaj vrt je in kaj predstavlja v javnem in zasebnem. Knjiga se poklanja spominu na profesorja Dušana Ogrina, ki je na področju urejanja okolja opravil pionirsko delo in svetovno vrtno-arhitekturni dediščini posvetil svoje dolgoletno raziskovanje. Eseji v tej knjigi ne govorijo neposredno o njegovem delu.
"Knjiga presega format spominskega zbornika in se od predvidljivejših študij odmika prav zato, ker si je profesor Ogrin s svojim delom, katerega največji prispevek je ustanovitev študija Krajinske arhitekture na Univerzi v Ljubljani, ves čas prizadeval, da bi urejanje krajine tudi pri nas ločil od hortikulture in ga dvignil nad ljubiteljsko ukvarjanje z vrtovi."
V materialni kulturi, ki jo danes živimo, je vrt zaradi svojega občega mesta pogosto nekaj samoumevnega. S tega vidika je prezrt in ni deležen bolj obširne teoretske obravnave. Knjigo, ki želi to praznino zapolniti, so ustvarjali več kot dve leti. Predstavlja nabor različnih razmislekov, a vsi so izhajali iz tega, kaj je vrt in kaj v današnji družbi predstavlja.
"Glede na to, da je vrt včasih predstavljal totaliteto sveta, se danes, ko razmišljamo na drugačen način in se spoprijemamo s temeljnimi problemi preživetja, to vprašanje, kaj vrt je in kaj lahko predstavlja, kaže kot vse bolj aktualno. Ne glede na to, kako različni so prispevki v knjigi in kako se med njimi vzpostavljajo tudi določena nasprotja, pa vsi postavljajo vrt v aktualen družbeni kontekst. Vsi govorijo o tem, da je treba spremeniti miselnost in svoje lastno delovanje." – dr. Ana Kučan
Enega izmed esejev v knjigi je napisala dr. Mateja Kurir. Njeno izhodišče je bila Epikurjeva filozofija.
"Zdelo se mi je zanimivo izhajati iz Epikurja, zvezdniškega antičnega filozofa, ki je propagiral ugodje in užitek v svoji filozofski šoli z imenom Vrt, ki se je nahajala v bližini Platonove akademije. Užitek, ki ga je propagiral, je vedno užitek, ki mora biti zamejen z nekimi vrlinami, neko modrostjo. Stanje antropocena, v katerem smo danes, četrte industrijske revolucije, stanje velike okoljske krize, je v marsičem rezultat tega presežka dodane vrednosti in užitka, ki se mu naša civilizacija ves čas predaja. Okolje smo tako rekoč uničili, ker nismo imeli nobenih omejitev, nismo se znali ustaviti. Ravno modrost v odnosu do okolja je tisto, kar nas lahko morda ustavi. Zagotovo je tudi pandemija pokazala na vse omejitve, ki nam jih daje neoliberalizem, in ta logika odnosa do prostora, tudi do vrta. Kot družba potrebujemo novo družbeno pogodbo z novimi razmisleki, da ne bomo šli več po tej poti."
"Mi kot državljani moramo od oblasti začeti zahtevati, naj neha podcenjevati pomen varovanja okolja za kakovost bivanja na tem planetu, in tudi končno razumeti razvoj, ki brez hkratnega varovanja sploh ni mogoč. Narave tudi zaradi njene zaščite ne moremo samo postavljati v izolirana območja, ampak jo moramo varovati v vsakdanjem življenju, tukaj in zdaj, med nami. Metode za tovrstni pristop že obstajajo, so razvite in so bile večkrat predstavljene. Vrt kot tisočletno spajanje narave in kulture bi nam lahko služil kot izhodišče, saj govori, da je razvoj mogoč, da je mogoča kulturalizacija narave, da je mogoče živeti v ravnovesju, ker nam drugo ne preostane." – dr. Ana Kučan
Tobias Putrih, slovenski umetnik, ki živi in ustvarja v ZDA, gost oddaje Proti etru spet ta dež.
“Pri vseh novejših državah je bila fotografija eden od zelo pomembnih orodij snovanja identitete države. To posledično tudi pomeni, da so cene avtorjev iz določenih držav popolnoma drugačne od cen avtorjev v drugih državah in to umetnikov istega ranga… najdražja je ameriška fotografija, sledi ji ruska, nato nemška, kar pove, kakšno vlogo ima pri fotografiji ekonomski položaj države.” Uroš Abram je eden najbolj prepoznavnih slovenskih mladih fotografov, avtor zelo samosvojih fotografskih razstav, ki nas nenehno preseneča s svojimi idejami, tudi s svojo fotografsko tehniko, vse od leta 2013 pa mu kot fotoreporteju sledimo tudi v reviji Mladina.
Leta 2016 je prejel Zupančičevo nagrado za mogočen pionirski umetniški opus. Njegova pesniška ustvarjalnost je bila nagrajena z vsemi najvišjimi pesniškimi nagradami, prav tako tudi njegov prevodni opus.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Gost Nine Zagoričnik je bil igralec in slovenski rekorder v recitiranju števila pi Nik Škrlec.
29-letni David Krančan je najprej stripar in nato ilustrator. Ali kot se rad pošali, “ilustrator, ki bi lahko bil stripar, lahko pa tudi obratno, stripar, ki dela ilustracije.” Obe njegovi strip knjigi Pijani zajec in Grdina sta bili takoj razprodani.
Jasmin B. Frelih, slovenski pisatelj, ki je za svoj prvi roman Na/pol prejel nagrado Evropske unije za književnost za leto 2016, gost oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Svetlana Slapšak te dni vznemirja z novo knjigo o hrani “Kuhinja z razgledom”; gre za eseje iz antropologije hrane, ki so bili najprej objavljeni v knjigi Leteći pilav v Beogradu.
Vlado Škafar, filmski režiser in publicist, njegov celovečerni film Mama, bo te ni doživel slovensko premiero.
Vito Taufer, režiser uprizoritve “Butnskala”, nekoč najbolj kultne prve slovenske radijske igre v nadaljevanjih, ki sta jo leta 1979 za Radio Študent začela pisati Emil Filipčič in Marko Derganc.
Karmina Šilec je dirigentka in vodja vokalnega gledališča Carmina Slovenica, ki vsako leto znova žanje mednarodne uspeh, 16. aprila bo v Moskvi prejela nagrado Zlata maska za predstava Ko gora spremeni obleko, ki je zmagala v nominaciji za “Najboljšo tujo produkcijo, predstavljeno v Rusiji v letu 2015”.
Gorazd Trušnovec je urbani čebelar, bolj znan pa kot publicist, filmski kritik, založnik, urednik filmske revije Ekran, bil pa je tudi umetniški direktor Festivala slovenskega filma. Prisluhnite oddaji Proti etru.
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Neveljaven email naslov