Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja večera je Jožica Avbelj, gledališka in filmska igralka, prvakinja Mestnega gledališča ljubljanskega.
Gostja je Jožica Avbelj, gledališka in filmska igralka, prvakinja Mestnega gledališča ljubljanskega
Gostja večera je Jožica Avbelj, ki ima za seboj več kot petdesetletno igralsko kariero, prejela pa je kar sedem Borštnikovih nagrad za igro in leta 2001 tudi Borštnikov prstan.
V novi gledališki predstavi Le en smaragd je tekst že od vsega začetka namenjen točno določeni igralki. Gre za besedilo, ki ga je po motivih romana Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda za Jožico Avbelj napisal mlad ustvarjalec avtor Jaka Smerkolj Simoneti.
"V tej predstavi so tri bistvene točke; Kaj sploh je ljubezen? Potem so tukaj grobosti, ki jih doživlja ženska v zakonu ali pa če je poročena in hkrati zaljubljena v nekoga drugega. In seveda otrok – punčka je sicer v romanu samo omenjena, meni pa se je zdela bistvena. Sama sicer nimam otrok, so mi pa strašno pri srcu in zaslužijo si imeti prave starše, ki jih imajo radi in jih spoštujejo."
Ljubezen v Le enem smaragdu je neizpolnjena in kriči po treznosti; vsebuje značilnosti ljubezni prvega poljuba, najstniške ljubezni, in deviško naivnost.
Kaj ostane od ljubezni, ko nevihta mine? Kaj je onkraj te luči, ki utripa na drugi strani obale? Je bila vredna vse prelite krvi?
736 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Gostja večera je Jožica Avbelj, gledališka in filmska igralka, prvakinja Mestnega gledališča ljubljanskega.
Gostja je Jožica Avbelj, gledališka in filmska igralka, prvakinja Mestnega gledališča ljubljanskega
Gostja večera je Jožica Avbelj, ki ima za seboj več kot petdesetletno igralsko kariero, prejela pa je kar sedem Borštnikovih nagrad za igro in leta 2001 tudi Borštnikov prstan.
V novi gledališki predstavi Le en smaragd je tekst že od vsega začetka namenjen točno določeni igralki. Gre za besedilo, ki ga je po motivih romana Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda za Jožico Avbelj napisal mlad ustvarjalec avtor Jaka Smerkolj Simoneti.
"V tej predstavi so tri bistvene točke; Kaj sploh je ljubezen? Potem so tukaj grobosti, ki jih doživlja ženska v zakonu ali pa če je poročena in hkrati zaljubljena v nekoga drugega. In seveda otrok – punčka je sicer v romanu samo omenjena, meni pa se je zdela bistvena. Sama sicer nimam otrok, so mi pa strašno pri srcu in zaslužijo si imeti prave starše, ki jih imajo radi in jih spoštujejo."
Ljubezen v Le enem smaragdu je neizpolnjena in kriči po treznosti; vsebuje značilnosti ljubezni prvega poljuba, najstniške ljubezni, in deviško naivnost.
Kaj ostane od ljubezni, ko nevihta mine? Kaj je onkraj te luči, ki utripa na drugi strani obale? Je bila vredna vse prelite krvi?
Hana Slak, filmska režiserka in scenaristka, avtorica filma Rudar, ki je nastal nastal po življenski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Aliča in njegovi avtobiografiji Nihče.
Čedomir Kolar, mednarodno uveljavljeni filmski producent, z beneškim srebrnim levom v žepu za film Foxtrot izraelskega režiserja in scenarista Samuela Maoza, ki je prejel Veliko nagrado žirije. Za film Na nikogaršnji zemlji režiserja Danisa Tanoviča je kot koproducent prejel oskarja za tujejezični film, za film Pred dežjem režiserja Milčeta Milčevskega pa nominacijo.
lutkar in režiser premierne uprizoritve "Besede iz hiše Karlestein", na poezijo Berte Boetu v Lutkovnem gledališču Maribor.
Srečanje z Dubravko Tomšič Srebotnjak, najbolj uspešno svetovno uveljavljeno slovensko koncertno pianistko.
68. Dubrovniške poletne igre so zaradi množice turistov morale poiskati prostor za uprizarjanje izven legendarnega mestnega obzidja.
Maruša Zorec, izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Kot arhitekt sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb izjemnih kulturnih vrednot. Zadnja je prenova Švicarije, hiše na samem robu Šišenskega hriba, nekdanjega hotela Tivoli, ki z umetniškimi ateljeji nadaljuje tradicijo nekdanje popularne stavbe, danes predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena.
Gost oddaje Proti etru je bil oblikovalec Emil Kozole, ki oblikovanje in tipografijo postavlja v družbenopolitični kontekst. Med magistrskim študijem oblikovanja na Central Saint Martins v Londonu se je ukvarjal z različnimi načini nadzora na spletu. Tako je nastal njegov projekt Seen, črkovna vrsta, ki omogoča samocenzuro, da lahko vsak izmed nas dobi v pogled, koliko informacij, ki jih delimo preko spleta je izpostavljenih nadzoru. Projekt je vzbudil veliko mednarodne pozornosti, o njem so pisali Le Monde, Der Spiegel, Wired, Vice, Design Taxi in Gizmodo, na 7. bienalu vidnih sporočil je prejel Brumnovo nagrado, kot član kolektiva Ljudje, pa še pet nagrad in tudi največjo nagrado za oblikovanje mobilne aplikacije Flaviar.
Kaya Tokuhisa, gledališka in filmska režiserka, igralka, pevka in likovna umetnica, ob razstavi v NUK-u in klasičnem koncertu v Konservatoriju za glasbo in balet.
Pisateljica Maša Ogrizek in ilustratorka Tanja Komadina, avtorici knjige Gospa s klobukom. »Besedilo in slike vznemirjajo domišljijo in nas spravijo v smeh«, je zapisal Pavle Učakar, likovni urednik pri Mladinski knjigi, kjer je knjiga izšla v zbirki Deteljica.
Gost tokratne oddaje je bil Gorazd Vilhar, umetnostni zgodovinar in fotograf, ki živi in ustvarja na Japonskem. Borja Močnik pa med drugim vrti sladki soul kalifornijske zasedbe Moonchild ter svežo ploščo francoskega producenta Huga Kanta.
Barbara Cerar je stalna članica SNG Drama, ki bo prav nocoj doživela svoj operni debu, na velikem odru SNG opera in balet Ljubljana. V vlogi Fidelia bo nastopila v sloviti Beethovnovi operi Fidelio nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovena. Trenutno jo gledamo v dveh predstavah, Lady Macbeth in v postmodernistični dramski utopiji Merlin ali Pusta dežela, nemškega avtorja Tamkreda Dorsta. Barbara Cerar je ustvarila številne gledališke in filmske vloge ter prejela veliko nagrad in priznanj kot so: Zlata paličica, Žlahtna komedijantka, nagrado ZDUS, Borštnikova nagrada, nagrada Prešernovega sklada za leto 2009 ter nagrade za filmske vloge
Robertina Šebjanič, intermedijska umetnica, ki prepleta umetnost, znanost in tehnologijo. S hidrofonom, posebnim podvodnim mikrofonom, snema podvodni živalski svet. Z umetnico smo se pogovarjali o dveh aktualnih projektih o projektu Aurelia 1+Hz (obravnava odos med meduzami, človekom in strojem) in Aqutocene (projekt o podvodnih zvočnih krajinah), ki je bil pred kratkim predstavljen v Šempasu.
Tomato Košir sooblikuje naslovno ilustracijo Objektiva, sobotno prilogo časopisa Dnevnik. Prvega aprila je za naslovno temo 'Nasilni otroci' uporabil tloris otroške igrice "Človek ne jezi se" ter znotraj pobarvanih krogov, ki z različnimi barvami zaznamujejo štiri polja, izrisal kljukasti križ. Nekateri so ga opazili, drugi ne … "Pri ilustraciji gre lahko za samostojni vizualni komentar ali interpretacijo člankov, ki so objavljeni v prilogi. Kadar si teme tedna zaslužijo samostojne obravnave, potem naslovnica postane povsem enakovredna pisanemu komentarju."
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marija Skočir, vodja galerije Jakopič in kustosinja razstave Damjan Gale, arhitekt svetlobe.
Milan Dekleva je izvrsten pesnik, prozaist, romanopisec, prevajalec in dramatik, njegov poseben svet je tudi svet glasbe, kjer uživa, ko piše libreto…ali kot izvrsten jazz pianist, skladatelj in dolgoletni član zasedbe Salamander. Za založbo Kud Sodobnost International je Dekleva mojstsko prevedel zbirko pesmi Brezvezne rime, bengalskega pesnika, pisatelja in dramatika Sukumar-a Ray-a, enega najvznemirljivejših indijskih ustvarjalcev za otroke in mladino. Sukumar Ray, sodobnik Lewisa Carrola in Edwarda Leara, velja za prvaka indijskega nonsensa.
Miloš Kosec je študij na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo končal leta 2013 z diplomsko nalogo Ruševina kot arhitekturni objekt, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado Fakultete za arhitekturo. Istoimenska knjiga je konec istega leta izšla pri založbi Praznine. Leta 2007 je sodeloval pri pripravi monografije o arhitektu Edvardu Ravnikarju ter pri pripravi razstave Ravnikarjevega dela v ljubljanski Jakopičevi galeriji. Ukvarja se s projektiranjem arhitekture, krajinske arhitekture in scenografije. Kot publicist s področja arhitekturne teorije in zgodovine sodeluje pri revijah Praznine, Arhitektov bilten in Outsider. Trenutno pripravlja doktorat v Londonu.
Neveljaven email naslov