Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gosta sta umetniški tandem Branko in Timon Šturbej, oče in sin, gledališka in filmska umetnika, ki nastopata v gledališki uprizoritvi Jacques in njegov gospodar v ljubljanski Drami. Režiral jo je Dorian Šilec Petek. O komičnih elementih predstav z zahtevnim kontekstom, veličini ljubljanskega odra za mladega igralca in tekanju iz premiere na premiero.
Igralski tandem Branko in Timon Šturbej o skupnih gledaliških uprizoritvah, generacijski problematiki in občutku poznavanja lastnega otroka oziroma očeta
Umetniški tandem Branko in Timon Šturbej, oče in sin, gledališka in filmska umetnika, sta skupaj nastopila v gledaliških uprizoritvah Požigi, Razbiti vrč in aktualni Jacques in njegov gospodar, ki jo je režiral Dorian Šilec Petek. Skupaj pa ju najdemo tudi na televizijskih zaslonih v nadaljevanki Reka ljubezni. Različne generacije združuje tudi igra Jacques in njegov gospodar, kjer je želel režiser predstaviti generacijsko problematiko.
"Tudi mi smo imeli neko nestrpnost do starejše generacije, naivno gledano, smo želeli čim prej prevzeti naloge, ki nam niso bile zaupane." – Branko Šturbej
Uprizoritev ima veliko komičnih elementov, zanimiva je, ker deluje kot med dvema ognjema. Glavnemu prizoru delajo družbo stranski, ki se izmenjujejo med seboj. Pripovedovalnost zgodb drugih oseb nakazuje že besedilo samo, ko skače v pretekli pripovedni čas. Igralcema je bil užitek to, da sta lahko na odru gledala igralske kolege, kako se morajo izpostaviti in mučiti v kakšnem prizoru, medtem ko sta sama v tistem trenutku na odru počivala.
"Mislim, da je Milan Kundera napisal, da je Jaqcues malo starejši, ključno pa je, da nosi neko zrelost in strpnost, ki je gospodar ne. Seveda je danes podobno, veliko ljudi obstaja, ki imajo podobna prepričanja kot gospodar. V tistem času nas je zanimala generacija, ki je obsedena z nekim relativizmom, izgubljenostjo, živi za stare ideale in je zelo konservativna." – Timon Šturbej
Čeprav to ni njuno prvo odrsko sodelovanje in da imaš, kot pove Branko Šturbej "občutek, da svojega lastnega otroka poznaš, so se mi pri njem vedno na novo odpirala kakšna presenečenja in moram reči, da me je to zelo veselilo, da sva se na neki način povezala."
736 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Gosta sta umetniški tandem Branko in Timon Šturbej, oče in sin, gledališka in filmska umetnika, ki nastopata v gledališki uprizoritvi Jacques in njegov gospodar v ljubljanski Drami. Režiral jo je Dorian Šilec Petek. O komičnih elementih predstav z zahtevnim kontekstom, veličini ljubljanskega odra za mladega igralca in tekanju iz premiere na premiero.
Igralski tandem Branko in Timon Šturbej o skupnih gledaliških uprizoritvah, generacijski problematiki in občutku poznavanja lastnega otroka oziroma očeta
Umetniški tandem Branko in Timon Šturbej, oče in sin, gledališka in filmska umetnika, sta skupaj nastopila v gledaliških uprizoritvah Požigi, Razbiti vrč in aktualni Jacques in njegov gospodar, ki jo je režiral Dorian Šilec Petek. Skupaj pa ju najdemo tudi na televizijskih zaslonih v nadaljevanki Reka ljubezni. Različne generacije združuje tudi igra Jacques in njegov gospodar, kjer je želel režiser predstaviti generacijsko problematiko.
"Tudi mi smo imeli neko nestrpnost do starejše generacije, naivno gledano, smo želeli čim prej prevzeti naloge, ki nam niso bile zaupane." – Branko Šturbej
Uprizoritev ima veliko komičnih elementov, zanimiva je, ker deluje kot med dvema ognjema. Glavnemu prizoru delajo družbo stranski, ki se izmenjujejo med seboj. Pripovedovalnost zgodb drugih oseb nakazuje že besedilo samo, ko skače v pretekli pripovedni čas. Igralcema je bil užitek to, da sta lahko na odru gledala igralske kolege, kako se morajo izpostaviti in mučiti v kakšnem prizoru, medtem ko sta sama v tistem trenutku na odru počivala.
"Mislim, da je Milan Kundera napisal, da je Jaqcues malo starejši, ključno pa je, da nosi neko zrelost in strpnost, ki je gospodar ne. Seveda je danes podobno, veliko ljudi obstaja, ki imajo podobna prepričanja kot gospodar. V tistem času nas je zanimala generacija, ki je obsedena z nekim relativizmom, izgubljenostjo, živi za stare ideale in je zelo konservativna." – Timon Šturbej
Čeprav to ni njuno prvo odrsko sodelovanje in da imaš, kot pove Branko Šturbej "občutek, da svojega lastnega otroka poznaš, so se mi pri njem vedno na novo odpirala kakšna presenečenja in moram reči, da me je to zelo veselilo, da sva se na neki način povezala."
Marija Skočir, kustosinja in vodja Galerija Vžigalica in Galerije Jakopič, soavtorica retrospektivne razstave Labirinti časa in kataloga.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Rojen v Trstu leta 1982. Piše in riše že od osnovne šole dalje. Zelo ga fascinira tudi gledališče, čeprav ne ve zakaj……«podpišem to izjavo«, pravi Igor Pison, ki je zapisana na ovitku njegovega literarnega prvenca v slovenščini »Zasilni izhodi«. Igor Pison se te dni podpisuje tudi pod avtorsko priredbo in režijo krstne uprizoritve romana Angel pozabe, Maje Haderlap koroške slovenske pesnice in dramaturginje, na Malem odru SNG Drama. Igor Pison je doživel tudi gledališki krst v slovenskem gledališkem prostoru!
Marko Terseglav, etnolog, dolgoletni raziskovalec na Glasbenonarodopisnem inštitutu.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Medtem ko je Alica še vedno v Čudežni deželi, jo je Barbara Stupica po premieri morala zapustiti in se preseliti v svet Kaligule, v svet neizprosne in hladnokrvne volje do moči.
Z Majo Vardjan tokrat o Muzeju za arhitekturo in oblikovanje - MAO v Fužinskem gradu, ob 50.obletnici BIO.
Jernej Šugman se je po 22 letih ponovno znašel v Cankarjevi Betajnovi fari, tokrat kot bogati in pohlepni fabrikant Jožef Kantor, tako imenovani Kralj na Betajnovi.
V ZDA študira in raziskuje z mednarodno skupino znanstvenikov. Mlada slovenska astrofizičarka je že ob rojstvu dobila ime, po katerem bi lahko poimenovali zvezdo v vesolju.
Vitomil Zupan šele prihaja,..pravi Ifigenija Simonovič, pesnica in pisateljica, ki se je prva v Sloveniji lotila pretipkavanja Zupanove neobljavljene poezijie, ki jo je sedem let kot politični zapornik pisal v celici. Ob stoletnici njegovega rojstva je Ifigenija Simonovič v Narodni univerzitetni knjižnici NUK pripravila zanimivo razstavo o pisateljevem življenju in delu.
Jazzist, ki je diplomo medicine obesil na klin, da bi lahko vse življenje ustvarjal neverjeten glasbeni opus kot skladatelj, trobentač in dirigent, da bi bil soustanovitelj Ljubljanskega jazz festivala, vodja Ljubljanskega jazz ansambla, avtor glasbe za 96 gledaliških predstav in številnih radijskih iger, da bi lahko komponiral glasbo za celovečerne in televizijske filme, šansone, baletne in plesne predstave, klasično in sodobno glasbo ter jazz.
Kako narisati slikanico o prvi svetovni vojni? Ideje se je domislil ilustrator Damijan Stepančič, ki se pri svojih slikanicah in stripih večkrat loteva situacij, kjer, kot sam pravi, zdravorazumska logika odpove in se je potrebno zelo hitro odzivati na trenutne vzgibe in ideje. “Hkrati, ko rišeš nek detalj, misliš na celoto. In ko je celota narejena, moraš biti spet pozoren na detajl. Gibanje med temi skrajnostmi me ves čas drži na neki nikogaršnji zemlji, tukaj sem in stvari gledam skozi to optiko.” Damijan Stepančič pripravlja tudi antologijo pesmi Srečka Kosovela in je eden vidnejših predstavnikov s področja mladinskega stripa, med drugim riše za mladinski reviji Pil in Moj planet, ilustrira knjige in učbenike, nekaj časa je sodeloval tudi pri revijah Playboy in Nova.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Maček Muri gre najprej v kinodvorane po Sloveniji, da ga spoznamo kot filmsko zvezdo. Kako živi, kaj vse počne v Mačjem mestu in v kakšni hiši prebiva. Virtualne podobe sta se skupaj lotila Boris Dolenc in Matej Lavrenčič.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Primož Premzl je soavtor razstave in monografije Herman Potočnik Noordung.
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Neveljaven email naslov