Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Postapokalipsa v Trbovljah, Darja Pograjc in Andreja Gradišar

08.09.2016


»Ko je Kozmosu dokončno prekipelo od človeške zablode, je v prvo Luknjo na Zemlji treščil meteorit in zgodila se je apokalipsa. Nenadne Črvine, ki so se pojavile ob trku meteorita, so posrknile ljudi v podzemlje. Črvinam se uspešno izogiba skupinica ljudi, ki sliši na ime Imaginatorji. Ti so prevzeli odgovornost, da s pomočjo Domišljije izničijo delovanje Črvin in pomagajo ljudem iz podzemnega oklepa preteklosti.« To je zgodba, s katero poskušajo avtorji interaktivne terenske igre Post-Apokalypsa v Zasavje privabiti turiste in hkrati nekdanjim industrijskim, zdaj pa praznim in propadajočim površinam dati novo življenje.

Trboveljska luknja

Poimenovanje Luknja je za Trbovlje oziroma Zasavje že skoraj ponarodelo, razlaga Tadeja Bučar. Gre namreč za med hribe ujete tri zasavske doline, Trbovlje so poleg tega zaradi rudarske preteklosti pod površjem prepredene s kilometri lukenj. Bučarjeva dodaja, da je Zasavje ob boga pozabljena luknja sredi Slovenije.

Nekoč je bila to regija, polna prosperitete, glamurja, obljubljena dežela jugoslovanske industrije. Danes je opustelo, ampak hkrati tudi polno potencialov.

Priložnost so prepoznala zasavska društva, združena v Laboratoriju kreativnih industrij PUNKT. “Vprašali smo se, kaj lahko naredimo z vsemi temi propadlimi stvarmi,” razlaga Bučarjeva in dodaja, da če želijo mladi živeti v Zasavju, morajo tu prepoznati nek potencial, neko svetlo perspektivo, kar je včasih mogoče le z uporabo domišljije – X-a kot jo imenujejo avtorji interaktivne terenske igre.

Obvezna oprema: domišljija

Naj s seboj prinesejo čim več domišljije, je praktično edino navodilo, ki ga prejmejo udeleženci postapokaliptične ture. “Naš cilj je, da so ljudje presenečeni, da ne vedo, kaj naj pričakujejo,” pojasnjuje Tanita Hohnjec.

Udeleženci pričakujejo, da bodo naloge logične. Pričakujejo, da bo prisotna tekmovalnost, a tega je zelo malo. V tej igri ne gre za to, kaj je prav in kaj narobe, pomembno je aktivno sodelovanje, participacija, izražanje, poudarek je na domišljiji.

Za organizacijo in podobo igre skrbijo prostovoljci. Opremo za Imaginatorje in Planetarce ter scenske elemente so izdelali iz že uporabljenih materialov. Rjuhe, iz katerih so oblačila, so na primer dobili v trboveljskem in izlaškem domu upokojencev. Na voljo sta dve progi – daljša, pohodniška, ki traja približno 4 ure, ter krajša, urbana, ki poteka po središču Trbovelj.

“V turo smo vključili zunanje zapuščene, opustele, degradirane površine, na katerih so nekoč bivali ljudje, nato so jih izkoriščali za namene industrije, danes pa je na njih zanimivo rastje, ki ni ne tič, ne miš” pravi Bučarjeva. Uporabljajo površine Termoelektrarne Trbovlje, Rudnika Trbovlje Hrastnik, bivše tovarne IPOS. Pri nekaterih lastnikih so pridobili dovoljenje, pri drugih ne.

Dovoljenje je relativna stvar. Naše stališče je, da če je gospodar pustil objekt, da propade do take faze, do kakršne so ti objekti, se težko pogovarjamo o kakšnih dovoljenjih.

Prvi dve izvedbi igre sta bili brezplačni, načrtujejo, da bodo spomladi 2017 za udeležbo na turi začeli zaračunavati, želijo pa si izvesti tudi jamsko, nočno in zimsko različico. Igra sicer poteka tako, da vsak od štirih članov ekipe dobi svojo vlogo. Vsi imajo med igro podobno veliko dela, saj je glavni cilj Post-Apokalypse sodelovanje in krepitev domišljije. Udeleženci med turo nabirajo “domišljijske točke”, na koncu pa morajo povedati, koliko domišljije so ustvarili. “Odgovor je neskončno mnogo,” pravi Tanita Hohnjec.

Ne masovnemu turizmu

Krajev, ki bi jih lahko še vključili v igro je veliko. Najprej je tu trboveljski dimnik, najvišji v Evropi, do katerega vodi tudi zanimiv podzemni rov. “Iščemo pa primernega partnerja z objektom, ki bo pokrit, da bomo lahko neodvisni od vremena,” pravi Tadeja Bučar. Eden od ciljev interaktivne igre je tudi privabljanje turistov v Zasavje, a masovni turizem jih ne zanima, saj po njihovo “s seboj prinese slaba, nizko kvalificirana mesta brez dodane vrednosti, zelo hitro pa prinese tudi slabe vplive na okolje, ki pa je v Zasavju že tako ali tako potrebno zdravljenja, ne pa dodatnih obremenitev.”


Prvi na obisku

409 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Postapokalipsa v Trbovljah, Darja Pograjc in Andreja Gradišar

08.09.2016


»Ko je Kozmosu dokončno prekipelo od človeške zablode, je v prvo Luknjo na Zemlji treščil meteorit in zgodila se je apokalipsa. Nenadne Črvine, ki so se pojavile ob trku meteorita, so posrknile ljudi v podzemlje. Črvinam se uspešno izogiba skupinica ljudi, ki sliši na ime Imaginatorji. Ti so prevzeli odgovornost, da s pomočjo Domišljije izničijo delovanje Črvin in pomagajo ljudem iz podzemnega oklepa preteklosti.« To je zgodba, s katero poskušajo avtorji interaktivne terenske igre Post-Apokalypsa v Zasavje privabiti turiste in hkrati nekdanjim industrijskim, zdaj pa praznim in propadajočim površinam dati novo življenje.

Trboveljska luknja

Poimenovanje Luknja je za Trbovlje oziroma Zasavje že skoraj ponarodelo, razlaga Tadeja Bučar. Gre namreč za med hribe ujete tri zasavske doline, Trbovlje so poleg tega zaradi rudarske preteklosti pod površjem prepredene s kilometri lukenj. Bučarjeva dodaja, da je Zasavje ob boga pozabljena luknja sredi Slovenije.

Nekoč je bila to regija, polna prosperitete, glamurja, obljubljena dežela jugoslovanske industrije. Danes je opustelo, ampak hkrati tudi polno potencialov.

Priložnost so prepoznala zasavska društva, združena v Laboratoriju kreativnih industrij PUNKT. “Vprašali smo se, kaj lahko naredimo z vsemi temi propadlimi stvarmi,” razlaga Bučarjeva in dodaja, da če želijo mladi živeti v Zasavju, morajo tu prepoznati nek potencial, neko svetlo perspektivo, kar je včasih mogoče le z uporabo domišljije – X-a kot jo imenujejo avtorji interaktivne terenske igre.

Obvezna oprema: domišljija

Naj s seboj prinesejo čim več domišljije, je praktično edino navodilo, ki ga prejmejo udeleženci postapokaliptične ture. “Naš cilj je, da so ljudje presenečeni, da ne vedo, kaj naj pričakujejo,” pojasnjuje Tanita Hohnjec.

Udeleženci pričakujejo, da bodo naloge logične. Pričakujejo, da bo prisotna tekmovalnost, a tega je zelo malo. V tej igri ne gre za to, kaj je prav in kaj narobe, pomembno je aktivno sodelovanje, participacija, izražanje, poudarek je na domišljiji.

Za organizacijo in podobo igre skrbijo prostovoljci. Opremo za Imaginatorje in Planetarce ter scenske elemente so izdelali iz že uporabljenih materialov. Rjuhe, iz katerih so oblačila, so na primer dobili v trboveljskem in izlaškem domu upokojencev. Na voljo sta dve progi – daljša, pohodniška, ki traja približno 4 ure, ter krajša, urbana, ki poteka po središču Trbovelj.

“V turo smo vključili zunanje zapuščene, opustele, degradirane površine, na katerih so nekoč bivali ljudje, nato so jih izkoriščali za namene industrije, danes pa je na njih zanimivo rastje, ki ni ne tič, ne miš” pravi Bučarjeva. Uporabljajo površine Termoelektrarne Trbovlje, Rudnika Trbovlje Hrastnik, bivše tovarne IPOS. Pri nekaterih lastnikih so pridobili dovoljenje, pri drugih ne.

Dovoljenje je relativna stvar. Naše stališče je, da če je gospodar pustil objekt, da propade do take faze, do kakršne so ti objekti, se težko pogovarjamo o kakšnih dovoljenjih.

Prvi dve izvedbi igre sta bili brezplačni, načrtujejo, da bodo spomladi 2017 za udeležbo na turi začeli zaračunavati, želijo pa si izvesti tudi jamsko, nočno in zimsko različico. Igra sicer poteka tako, da vsak od štirih članov ekipe dobi svojo vlogo. Vsi imajo med igro podobno veliko dela, saj je glavni cilj Post-Apokalypse sodelovanje in krepitev domišljije. Udeleženci med turo nabirajo “domišljijske točke”, na koncu pa morajo povedati, koliko domišljije so ustvarili. “Odgovor je neskončno mnogo,” pravi Tanita Hohnjec.

Ne masovnemu turizmu

Krajev, ki bi jih lahko še vključili v igro je veliko. Najprej je tu trboveljski dimnik, najvišji v Evropi, do katerega vodi tudi zanimiv podzemni rov. “Iščemo pa primernega partnerja z objektom, ki bo pokrit, da bomo lahko neodvisni od vremena,” pravi Tadeja Bučar. Eden od ciljev interaktivne igre je tudi privabljanje turistov v Zasavje, a masovni turizem jih ne zanima, saj po njihovo “s seboj prinese slaba, nizko kvalificirana mesta brez dodane vrednosti, zelo hitro pa prinese tudi slabe vplive na okolje, ki pa je v Zasavju že tako ali tako potrebno zdravljenja, ne pa dodatnih obremenitev.”


19.09.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


12.09.2019

Heliport Izola

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


05.09.2019

150 let organiziranega gasilstva na Slovenskem

V starem metliškem mestnem jedru, v neposredni bližini gradu, stoji Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki s svojo bogato zbirko prikazuje zgodovinsko dediščino in obširno dejavnost gasilstva od začetkov do današnjih dni. Da muzej stoji v Metliki, ni naključje. Prav tam je bilo namreč pred natanko 150 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Kakšno je bilo gasilsko delo pred poldrugim stoletjem, kako se je gasilstvo razvijalo, kakšno je stanje na področju gasilstva danes in s kakšnimi izzivi se gasilska društva srečujejo, o tem bomo spregovorili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Pridružite se nam ob 11h in 30 minut.


29.08.2019

Elektroinštitut Milan Vidmar

Slovenija je država v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da udari strela v hišo, bistveno manjšana. Z omenjeno problematiko se ukvarja tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je trenutno vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Inštitut obravnava tudi proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter meri kakovost zraka v okolju.


22.08.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


08.08.2019

Prvi na obisku – Koruzni labirint

V Maribor se že drugo leto zapored odpravljajo ljubitelji ugank, skrivnosti in iskanja pravih poti. Na enem izmed tamkajšnjih polj je nastal največji tematski park v Sloveniji, ki upošteva tudi sodobne ekološke smernice. Društvo za preživljanje prostega časa v naravi Labirint je postavilo koruzni blodnjak, v katerem obiskovalce poleg iskanja prave poti čaka tudi več miselnih iger, ugank in nalog. Pot iz labirinta bomo na Prvem iskali ob 11.30. Si upate z nami?


01.08.2019

Projekt Poglej in ne pozabi! na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih

V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.


25.07.2019

Slovenski skloni, dvojina in naglasi = težava za tujce?

Več kot sto tujcev, starih med 18 in 75 let, iz 32 držav te dni v Ljubljani končuje Poletno šolo slovenskega jezika. Vsak delovni dan zadnja dva ali štiri tedne so se s pomočjo učiteljev Centra za slovenščino kot drugega in tujega jezika soočali s slovenskimi skloni, dvojino in naglasi. Pomemben del učenja pa so tudi vodeni sprehodi po galerijah, muzejih in podobno. V živo iz predavalnice ljubljanske Filozofske fakultete.


18.07.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


11.07.2019

Projekt Moja Ljubljanica

Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji, ima pa tudi eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav na svetu – že leta 1884 so potapljači avstro-ogrske mornarice na Vrhniki izvedli dejanje, ki je reko poneslo v svet. Ekipa Prvega se zato odpravlja v Doživljajsko razstavišče Ljubljanica na Vrhniki, v katerem se bo potopila v podvodni svet arheologije in raziskala, kakšne najdbe skriva reka Ljubljanica ter kako opravijo dvig in konservacijo. Pridružite se nam ob 11.30!


04.07.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


27.06.2019

Bosonoga pot in knajpanje

»Ni dovolj samo vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je tudi narediti,« je misel nemškega duhovnika in zdravilca Sebastiana Kneippa, ki je živel v devetnajstem stoletju. Le kdo ne pozna vroče hladnih vodnih kopeli za utrjevanja telesa in krepitev odpornosti? Na Kamniškem so Kneippove terapije izvajali že v poznem 19. stoletju, zdaj se tradicija nadaljuje v Snoviku. Na najbrž najbolj vroč dan letošnjega junija bomo iskali osvežitev na nasprotnem polu temperaturne lestvice, spoznali bomo pet stebrov za zdravje telesa in duha, za ogrevanje pa jo bomo mahnili po bosonogi poti. Ob pol dvanajstih na Prvem.


20.06.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


13.06.2019

4. dritl

Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.


06.06.2019

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani letos obeležuje 100-letnico obstoja, zato se bodo na posameznih članicah in samem sedežu univerze vse leto vrstili dogodki in prireditve. Te dni bo tako izšla posebna znamka s podobo deželnega dvorca, ki je sedež univerze že od samega začetka. In prav tja se odpravlja Prvi – da pregleda preteklost, predstavi sedanjost in pogleda v prihodnost te največje in najstarejše univerze pri nas. Danes ima 26 članic in skoraj 40 tisoč študentov, leta 1919 pa je bilo seveda popolnoma drugače. Več pa v četrtkovem dopoldnevu na Prvem.


30.05.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


23.05.2019

Notranjski regijski park

Slovenija se ponaša z eno največjih raznolikosti živih vrst v Evropi. V tednu, ko praznujemo dan biodiverzitete, bo Prvi obiskal eno najbolj pestrih območij pri nas – 222 kvadratnih kilometrov velik Notranjski regijski park. »Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave,« je o jezeru, eni najbolj prepoznavnih znamenitosti parka, zapisal Janez Vajkard Valvasor. Območje parka je dom več kot 270 vrst ptic in čez 100 vrst dnevnih metuljev, med množico cvetic pa tam uspevajo tudi »mesojede«, ter druge redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste rastlin. Nekatere vam bomo na Prvem predstavili v četrtek med 11.30 in 12.00.


16.05.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


09.05.2019

Čevljarski muzej Miren

Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. V četrtek bomo potrkali na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila še posebno razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v Mirnu tudi do sto petdeset čevljarjev. Zanimali nas bodo najstarejši predmeti, ki segajo celo v leto 1900, spoznali pa bomo tudi razliko med čevljarsko delavnico pred uvedbo strojev in po njej. Z nami v muzeju bo del tretjega rodu družine Petejan, ki je gotovo najbolj zaslužna, da ta kraj še danes povezujemo s to žal marsikje pozabljeno obrtjo.


02.05.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


Stran 13 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov