Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Postapokalipsa v Trbovljah, Darja Pograjc in Andreja Gradišar

08.09.2016


»Ko je Kozmosu dokončno prekipelo od človeške zablode, je v prvo Luknjo na Zemlji treščil meteorit in zgodila se je apokalipsa. Nenadne Črvine, ki so se pojavile ob trku meteorita, so posrknile ljudi v podzemlje. Črvinam se uspešno izogiba skupinica ljudi, ki sliši na ime Imaginatorji. Ti so prevzeli odgovornost, da s pomočjo Domišljije izničijo delovanje Črvin in pomagajo ljudem iz podzemnega oklepa preteklosti.« To je zgodba, s katero poskušajo avtorji interaktivne terenske igre Post-Apokalypsa v Zasavje privabiti turiste in hkrati nekdanjim industrijskim, zdaj pa praznim in propadajočim površinam dati novo življenje.

Trboveljska luknja

Poimenovanje Luknja je za Trbovlje oziroma Zasavje že skoraj ponarodelo, razlaga Tadeja Bučar. Gre namreč za med hribe ujete tri zasavske doline, Trbovlje so poleg tega zaradi rudarske preteklosti pod površjem prepredene s kilometri lukenj. Bučarjeva dodaja, da je Zasavje ob boga pozabljena luknja sredi Slovenije.

Nekoč je bila to regija, polna prosperitete, glamurja, obljubljena dežela jugoslovanske industrije. Danes je opustelo, ampak hkrati tudi polno potencialov.

Priložnost so prepoznala zasavska društva, združena v Laboratoriju kreativnih industrij PUNKT. “Vprašali smo se, kaj lahko naredimo z vsemi temi propadlimi stvarmi,” razlaga Bučarjeva in dodaja, da če želijo mladi živeti v Zasavju, morajo tu prepoznati nek potencial, neko svetlo perspektivo, kar je včasih mogoče le z uporabo domišljije – X-a kot jo imenujejo avtorji interaktivne terenske igre.

Obvezna oprema: domišljija

Naj s seboj prinesejo čim več domišljije, je praktično edino navodilo, ki ga prejmejo udeleženci postapokaliptične ture. “Naš cilj je, da so ljudje presenečeni, da ne vedo, kaj naj pričakujejo,” pojasnjuje Tanita Hohnjec.

Udeleženci pričakujejo, da bodo naloge logične. Pričakujejo, da bo prisotna tekmovalnost, a tega je zelo malo. V tej igri ne gre za to, kaj je prav in kaj narobe, pomembno je aktivno sodelovanje, participacija, izražanje, poudarek je na domišljiji.

Za organizacijo in podobo igre skrbijo prostovoljci. Opremo za Imaginatorje in Planetarce ter scenske elemente so izdelali iz že uporabljenih materialov. Rjuhe, iz katerih so oblačila, so na primer dobili v trboveljskem in izlaškem domu upokojencev. Na voljo sta dve progi – daljša, pohodniška, ki traja približno 4 ure, ter krajša, urbana, ki poteka po središču Trbovelj.

“V turo smo vključili zunanje zapuščene, opustele, degradirane površine, na katerih so nekoč bivali ljudje, nato so jih izkoriščali za namene industrije, danes pa je na njih zanimivo rastje, ki ni ne tič, ne miš” pravi Bučarjeva. Uporabljajo površine Termoelektrarne Trbovlje, Rudnika Trbovlje Hrastnik, bivše tovarne IPOS. Pri nekaterih lastnikih so pridobili dovoljenje, pri drugih ne.

Dovoljenje je relativna stvar. Naše stališče je, da če je gospodar pustil objekt, da propade do take faze, do kakršne so ti objekti, se težko pogovarjamo o kakšnih dovoljenjih.

Prvi dve izvedbi igre sta bili brezplačni, načrtujejo, da bodo spomladi 2017 za udeležbo na turi začeli zaračunavati, želijo pa si izvesti tudi jamsko, nočno in zimsko različico. Igra sicer poteka tako, da vsak od štirih članov ekipe dobi svojo vlogo. Vsi imajo med igro podobno veliko dela, saj je glavni cilj Post-Apokalypse sodelovanje in krepitev domišljije. Udeleženci med turo nabirajo “domišljijske točke”, na koncu pa morajo povedati, koliko domišljije so ustvarili. “Odgovor je neskončno mnogo,” pravi Tanita Hohnjec.

Ne masovnemu turizmu

Krajev, ki bi jih lahko še vključili v igro je veliko. Najprej je tu trboveljski dimnik, najvišji v Evropi, do katerega vodi tudi zanimiv podzemni rov. “Iščemo pa primernega partnerja z objektom, ki bo pokrit, da bomo lahko neodvisni od vremena,” pravi Tadeja Bučar. Eden od ciljev interaktivne igre je tudi privabljanje turistov v Zasavje, a masovni turizem jih ne zanima, saj po njihovo “s seboj prinese slaba, nizko kvalificirana mesta brez dodane vrednosti, zelo hitro pa prinese tudi slabe vplive na okolje, ki pa je v Zasavju že tako ali tako potrebno zdravljenja, ne pa dodatnih obremenitev.”


Prvi na obisku

409 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Postapokalipsa v Trbovljah, Darja Pograjc in Andreja Gradišar

08.09.2016


»Ko je Kozmosu dokončno prekipelo od človeške zablode, je v prvo Luknjo na Zemlji treščil meteorit in zgodila se je apokalipsa. Nenadne Črvine, ki so se pojavile ob trku meteorita, so posrknile ljudi v podzemlje. Črvinam se uspešno izogiba skupinica ljudi, ki sliši na ime Imaginatorji. Ti so prevzeli odgovornost, da s pomočjo Domišljije izničijo delovanje Črvin in pomagajo ljudem iz podzemnega oklepa preteklosti.« To je zgodba, s katero poskušajo avtorji interaktivne terenske igre Post-Apokalypsa v Zasavje privabiti turiste in hkrati nekdanjim industrijskim, zdaj pa praznim in propadajočim površinam dati novo življenje.

Trboveljska luknja

Poimenovanje Luknja je za Trbovlje oziroma Zasavje že skoraj ponarodelo, razlaga Tadeja Bučar. Gre namreč za med hribe ujete tri zasavske doline, Trbovlje so poleg tega zaradi rudarske preteklosti pod površjem prepredene s kilometri lukenj. Bučarjeva dodaja, da je Zasavje ob boga pozabljena luknja sredi Slovenije.

Nekoč je bila to regija, polna prosperitete, glamurja, obljubljena dežela jugoslovanske industrije. Danes je opustelo, ampak hkrati tudi polno potencialov.

Priložnost so prepoznala zasavska društva, združena v Laboratoriju kreativnih industrij PUNKT. “Vprašali smo se, kaj lahko naredimo z vsemi temi propadlimi stvarmi,” razlaga Bučarjeva in dodaja, da če želijo mladi živeti v Zasavju, morajo tu prepoznati nek potencial, neko svetlo perspektivo, kar je včasih mogoče le z uporabo domišljije – X-a kot jo imenujejo avtorji interaktivne terenske igre.

Obvezna oprema: domišljija

Naj s seboj prinesejo čim več domišljije, je praktično edino navodilo, ki ga prejmejo udeleženci postapokaliptične ture. “Naš cilj je, da so ljudje presenečeni, da ne vedo, kaj naj pričakujejo,” pojasnjuje Tanita Hohnjec.

Udeleženci pričakujejo, da bodo naloge logične. Pričakujejo, da bo prisotna tekmovalnost, a tega je zelo malo. V tej igri ne gre za to, kaj je prav in kaj narobe, pomembno je aktivno sodelovanje, participacija, izražanje, poudarek je na domišljiji.

Za organizacijo in podobo igre skrbijo prostovoljci. Opremo za Imaginatorje in Planetarce ter scenske elemente so izdelali iz že uporabljenih materialov. Rjuhe, iz katerih so oblačila, so na primer dobili v trboveljskem in izlaškem domu upokojencev. Na voljo sta dve progi – daljša, pohodniška, ki traja približno 4 ure, ter krajša, urbana, ki poteka po središču Trbovelj.

“V turo smo vključili zunanje zapuščene, opustele, degradirane površine, na katerih so nekoč bivali ljudje, nato so jih izkoriščali za namene industrije, danes pa je na njih zanimivo rastje, ki ni ne tič, ne miš” pravi Bučarjeva. Uporabljajo površine Termoelektrarne Trbovlje, Rudnika Trbovlje Hrastnik, bivše tovarne IPOS. Pri nekaterih lastnikih so pridobili dovoljenje, pri drugih ne.

Dovoljenje je relativna stvar. Naše stališče je, da če je gospodar pustil objekt, da propade do take faze, do kakršne so ti objekti, se težko pogovarjamo o kakšnih dovoljenjih.

Prvi dve izvedbi igre sta bili brezplačni, načrtujejo, da bodo spomladi 2017 za udeležbo na turi začeli zaračunavati, želijo pa si izvesti tudi jamsko, nočno in zimsko različico. Igra sicer poteka tako, da vsak od štirih članov ekipe dobi svojo vlogo. Vsi imajo med igro podobno veliko dela, saj je glavni cilj Post-Apokalypse sodelovanje in krepitev domišljije. Udeleženci med turo nabirajo “domišljijske točke”, na koncu pa morajo povedati, koliko domišljije so ustvarili. “Odgovor je neskončno mnogo,” pravi Tanita Hohnjec.

Ne masovnemu turizmu

Krajev, ki bi jih lahko še vključili v igro je veliko. Najprej je tu trboveljski dimnik, najvišji v Evropi, do katerega vodi tudi zanimiv podzemni rov. “Iščemo pa primernega partnerja z objektom, ki bo pokrit, da bomo lahko neodvisni od vremena,” pravi Tadeja Bučar. Eden od ciljev interaktivne igre je tudi privabljanje turistov v Zasavje, a masovni turizem jih ne zanima, saj po njihovo “s seboj prinese slaba, nizko kvalificirana mesta brez dodane vrednosti, zelo hitro pa prinese tudi slabe vplive na okolje, ki pa je v Zasavju že tako ali tako potrebno zdravljenja, ne pa dodatnih obremenitev.”


21.07.2021

Otroško letovišče Pacug

Ekipa Prvega je danes obiskala Otroško letovišče Pacug, kjer med poletnimi počitnicami Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik organizira počitniška letovanja. Počitnice ob morju, v družbi vrstnikov, neskončne možnosti zabave po meri otrok in mladostnikov, olajšani dnevi za starše med dolgimi počitnicami in skrbno pripravljen program pod budnim očesom strokovnih spremljevalcev – o vsem tem boste več slišali po pol dvanajsti, pa tudi o tem, zakaj je takšna izkušnja letovanja, seveda pod vodstvom usposobljenih mentorjev in spremljevalcev, za otroke in mladostnike več kot dobrodošla.


14.07.2021

Povezovanje kulture zgodovinskih mest z gastronomsko ponudbo

Slovenska zgodovinska mesta, povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, praznujejo 20- letnico. Njihova posebnost je tudi bogata kulturna ponudba, ki po epidemiji ponovno oživlja. Kulturo zgodovinskih mest pa so prvič povezali z gastronomsko ponudbo. Kako bodo nagovarjali obiskovalce, kako so oblikovali abonmaje Polna žlica kulture in Krožnik dobrega v zgodovinskih mestih, kako se povezujejo in dopolnjujejo zgodovinska mesta.


07.07.2021

Prvi v Premu

Pred leti obnovljen grad Prem nad dolino reke Reke kraljuje že od 13. stoletja, a tako kot večina gradov na Slovenskem ima za seboj živahno zgodovino. Spoznali jo bomo na obisku, ko bomo slišali tudi, kako se povezuje z drugimi lokalnimi organizacijami in ponudniki ter kaj ponuja obiskovalcem in turistom. Več pa bomo izvedeli tudi o vasi Prem, katere ime izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba Castra Prima. V tamkajšnji Ljudski šoli se je rodil eden izmed najpomembnješih predstavnikov slovenske moderne Dragotin Kette, vas pa skriva še druge zanimivosti in skrivnosti ...


30.06.2021

Sprehod skozi 200 let bančništva na Slovenskem

Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost. Ekipa Prvega bo Bankarium obiskala ob 11.30.


23.06.2021

Park vojaške zgodovine

Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejski in turistični center. O bogati vojaško zgodovinski vrednosti tega območja izobražuje obiskovalce prek atraktivnih zbirk, interaktivnih vsebin ter raznolikih spremljajočih dejavnosti. Zbirko Parka odlikujejo predvsem zelo veliki eksponati, kot so različna vojaška vozila, zlasti tanki in druga oklepna vozila, letala, podmornica in celo vojaška lokomotiva iz druge svetovne vojne. Ob 30-letnici samostojne Slovenije so odprli fotografsko razstavo "Ponosni na Slovenijo" in pripravili spletni projekt "Zbrali smo pogum", s katerim želijo pomembno obdobje osamosvajanja približati učencem in dijakom. Ob 30-letnici samostojnosti je aktualna tudi razstava "Pot v samostojnost", ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991.


16.06.2021

Pristava nad Stično

Pristava nad Stično slovi kot izjemna izletniška točka. Turistična vas združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma. Na Pristavi tako ponujajo izdelke in pridelke s celotne vasi na edinstvenih lokacijah ob gozdu ali na planoti. Je tudi nadzorna in orientacijska točka na Badjurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend. Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite leta 1990 sprejelo prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Pristavo bo spoznal tudi Prvi program, saj se tja odpravlja na obisk.


09.06.2021

Trboveljski dimnik

Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, bo dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.


02.06.2021

Klevevška Toplica

Klevevž je kraj na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Ob vznožju zadnjega slapu je na levem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška Toplica. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru.


26.05.2021

Pragozdna pot Krokar

Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, bo po pol dvanajsti v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.


19.05.2021

Mitski park Rodik

Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice ter skušala najti mitsko babo, kultnega kačona, ajde in hudiča.


12.05.2021

Kako do lokalne hrane z najnižjim ogljičnim odtisom?

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev s posameznega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.


05.05.2021

Županova jama - 90 let in 90 stopnic

Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metrov. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj sto metrov od vhoda v brezno leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju in tudi Kekčeve ukane. Kakšne skrivnosti še skriva Županova jama, bomo preverili v oddaji Prvi na obisku ob pol dvanajstih.


28.04.2021

Okusi Ljubljane

Kulinarični ogled Okusi Ljubljane združuje pet različnih kulinaričnih postojank in pet jedi in pijač. Kakšne so njihove sestavine in poreklo, se bomo seznanili na glavni ljubljanski tržnici, ki jo bomo obiskali. Opisali bomo tudi sprehod do vrtov lokalnih pridelovalcev v predelu Krakovo, ki prodajajo svoje pridelke na stojnicah na osrednji mestni tržnici.


21.04.2021

Vrt čutil Centra IRIS

Vrt čutil najdemo ob stavbi Centra IRIS – Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Vrt je sestavljen iz treh delov, in sicer poligona za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacijo v prostoru, posameznih učilnic ter igrišča z igrali. Gre za rekreacijsko površino in hkrati učilnico na prostem, kjer se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih.


14.04.2021

Škoda po pozebi na Bizeljskem

Pozeba v tednu po velikonočnih praznikih je močno prizadela vso državo, tudi v Posavju so sadni nasadi ponekod utrpeli tudi stoodstotno škodo. Vinogradi so žalostno sivorjavi s pozeblimi prvimi brsti. Na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem ugotavljajo, da bo izpad pridelka v njihovih vinogradih verjetno vsaj polovičen, sadjarju Vojku Šušteriču iz bližnjega Globokega pa je uspelo nasade jablan in hrušk zavarovati z večdnevnim oroševanjem, a le malo je ukrepov za zavarovanje pridelkov pred pozebo. Pri temperaturah okoli minus osem, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni. Prve ocene škode po zadnji pozebi v Posavju bo predstavila svetovalka KGZS Novo mesto Andreja Brence. Kakšno je sicer stanje na terenu, pa bo preverila ekipa Prvega, ki jo tokrat sestavljajo Suzana Vahtarič, Jon Čergan in Marko Rozman.


31.03.2021

Podbreška potica, nagrajena lokalna kulinarična posebnost

Podbreška potica je lokalna kulinarična posebnost, ki ima lahko samo tri različne vrste nadevov: s suhimi krhlji jabolk, hrušk in tepk. Več kot stoletje star recept tradicionalne potice so spet obudili pred tremi leti, ko je nastalo tudi interesno združenje. To povezuje 12 kmetov in 14 gospodinj, mojstric podbreške potice, ki zmagujejo na kulinaričnih tekmovanjih. Svoje znanje pa v času postopkov za zaščito podbreške potice tudi v spletnih kulinaričnih delavnicah prenašajo na mlade in na ljubitelje tega edinstvenega recepta ter tako presegajo lokalne okvire.


24.03.2021

Jurčičeva domačija

V Jurčičevem letu seveda ne gre brez obiska rojstne hiše Josipa Jurčiča. Prvi se zato tokrat odpravlja na Muljavo preverit, kako bodo na Jurčičevi domačiji obeležili 140-letnico pisateljeve smrti, kaj vse skriva tamkajšnji muzej na prostem in kako z literarno dediščino slavnega rojaka »dihajo« domačini. Morda najdemo celo Krjavlja!


17.03.2021

Zbirni center Barje

Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo ter preostanek odpadkov. Ekipa Prvega bo preverila, kako vse to poteka v Zbirnem centru Barje v Ljubljani.


10.03.2021

Sv. Jurij ob Ščavnici in Stara Gora

Prvi gre tokrat na obisk v Prlekijo. Na obrobju Slovenskih goric leži občina Sv. Jurij ob Ščavnici, nad njo pa Stara Gora. Sredi te si lahko ogledamo baročno cerkev z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lesen mlin na veter, ki še vedno melje, in etnološko zbirko starega orodja. Nedaleč stran ljubitelji tehniške dediščine najdejo še zbirko starodobnih vozil, traktorjev, motorjev, mopedov in koles. Za dediščino je torej dobro poskrbljeno, a naziva »Prleške Atene« si kraj ni pridobil zaradi tega. Podrobnosti po pol dvanajsti!


03.03.2021

Virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije

Čebelarska zveza Slovenije je zasnovala aplikacijo, ki nas v navidezni resničnosti popelje v čebelnjak in čebelji panj – v posebnem prostoru in s pomočjo moderne tehnologije se lahko tako tudi laiki preizkusimo v delu s čebeljo družino. Prvi bo zato na pragu nove čebelarske sezone obiskal virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici in preveril, kako deluje in komu je namenjen. Ugotavljali bomo tudi, katera so prva čebelarjeva opravila po zimskem premoru in kako pandemija koronavirusa vpliva na čebelarjenje. Prvi na obisku ob 11.30!


Stran 9 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov