Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
135 let odkar je na Slovenskem zasvetila prva žarnica
4. aprila leta 1883 je bil v časopisu Marburger Zeitung objavljen članek, da je v parnem mlinu v Mariboru zasvetila prva električna žarnica na Slovenskem in to le štiri leta zatem, ko je T. A. Edison izdelal prvo električno žarnico na ogleno nitko. Ob tem zgodovinskem dogodku smo obiskali Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, kjer smo poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v regiji. Nadaljevali smo z ogledom konservatorskih delavnic, kjer poteka restavriranje muzealij, povezanih z elektrifikacijo na Slovenskem, pozabili nismo niti na malo hidroelektrarno Bistra v neposredni bližini muzeja, zgrajeno leta 1911.
Že dolgo je znano, da naj bi na ozemlju današnje Slovenije električna luč najprej zasvetila v mestu Maribor. Kot prvi primer trajne električne razsvetljave velja parni mlin Karla Scherbauma, o katerem piše Marburger Zeitung 4. 4. 1883. Tehničnih podatkov o elektrarni vir ne podaja, navaja le podatek, da je elektrarna v stavbi ob Grajskem trgu v Mariboru napajala 36 žarnic.
“To pa v letu 1883, ko je minilo komaj štiri leta od Edisonovega izuma žarnice na ogleno nitko, še ni bilo vse. Ob pregledu dnevnega časopisja iz tistega obdobja smo naleteli na zanimiva podatka, ki nekoliko spremenita dosedanje vedenje o začetkih elektrifikacije.” Kustos Orest Jarh
Novo odkritje se navezuje na elektrifikacijo zdravilišča v Laškem, kjer naj bi leta 1885 lastnik Theodor Gunkel na potoku Rečica postavil vodno kolo za črpanje termalne vode, nanj pa priključil tudi generator in z njim osvetlil zdraviliško stavbo.
Ta elektrarna je torej veljala kot tretja na ozemlju Slovenije in prva na vodni pogon. Marburger Zeitung pa je 4.5.1883, torej le mesec dni po novici iz Maribora, objavil še kratek zapis o električni razsvetljavi zdraviliške stavbe in salona v Laškem. Ta se je torej zgodila dve leti prej, kot se je domnevalo doslej.
O točnih datumih posameznih dogodkov v zapisih ni nikakršnih podatkov, zato je zelo verjetno, da je to v strokovnih krogih sprožilo razpravo o prvenstvu. Zapisi med drugim kažejo, da naj bi že leta 1880 žarnica zasvetila v tovarni v Tržiču.
Razvoj elektrifikacije Slovenije bodo v letu 2018 z novo stalno razstavo zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije. Poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, bodo predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v naslednjih letih.
Vir: Kustos v TMS, Orest Jarh
396 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
135 let odkar je na Slovenskem zasvetila prva žarnica
4. aprila leta 1883 je bil v časopisu Marburger Zeitung objavljen članek, da je v parnem mlinu v Mariboru zasvetila prva električna žarnica na Slovenskem in to le štiri leta zatem, ko je T. A. Edison izdelal prvo električno žarnico na ogleno nitko. Ob tem zgodovinskem dogodku smo obiskali Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, kjer smo poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v regiji. Nadaljevali smo z ogledom konservatorskih delavnic, kjer poteka restavriranje muzealij, povezanih z elektrifikacijo na Slovenskem, pozabili nismo niti na malo hidroelektrarno Bistra v neposredni bližini muzeja, zgrajeno leta 1911.
Že dolgo je znano, da naj bi na ozemlju današnje Slovenije električna luč najprej zasvetila v mestu Maribor. Kot prvi primer trajne električne razsvetljave velja parni mlin Karla Scherbauma, o katerem piše Marburger Zeitung 4. 4. 1883. Tehničnih podatkov o elektrarni vir ne podaja, navaja le podatek, da je elektrarna v stavbi ob Grajskem trgu v Mariboru napajala 36 žarnic.
“To pa v letu 1883, ko je minilo komaj štiri leta od Edisonovega izuma žarnice na ogleno nitko, še ni bilo vse. Ob pregledu dnevnega časopisja iz tistega obdobja smo naleteli na zanimiva podatka, ki nekoliko spremenita dosedanje vedenje o začetkih elektrifikacije.” Kustos Orest Jarh
Novo odkritje se navezuje na elektrifikacijo zdravilišča v Laškem, kjer naj bi leta 1885 lastnik Theodor Gunkel na potoku Rečica postavil vodno kolo za črpanje termalne vode, nanj pa priključil tudi generator in z njim osvetlil zdraviliško stavbo.
Ta elektrarna je torej veljala kot tretja na ozemlju Slovenije in prva na vodni pogon. Marburger Zeitung pa je 4.5.1883, torej le mesec dni po novici iz Maribora, objavil še kratek zapis o električni razsvetljavi zdraviliške stavbe in salona v Laškem. Ta se je torej zgodila dve leti prej, kot se je domnevalo doslej.
O točnih datumih posameznih dogodkov v zapisih ni nikakršnih podatkov, zato je zelo verjetno, da je to v strokovnih krogih sprožilo razpravo o prvenstvu. Zapisi med drugim kažejo, da naj bi že leta 1880 žarnica zasvetila v tovarni v Tržiču.
Razvoj elektrifikacije Slovenije bodo v letu 2018 z novo stalno razstavo zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije. Poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, bodo predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v naslednjih letih.
Vir: Kustos v TMS, Orest Jarh
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Letos mineva 100 let od nastanka znamenite Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ob tej priložnosti sta Loški muzej in občina Gorenja Vas - Poljane obnovila zbirke v Tavčarjevem dvorcu na Visokem in tudi tamkajšnjo knjižnico. Loški muzej namreč hrani celotno knjižnico Ivana Tavčarja, ki jo je imel na Visokem, z več kot 600 različnimi deli, od znanstvenih do leposlovnih. Letos bodo na tablicah predstavljeni originali Cvetja v jeseni, ki so izhajali v časopisu Ljubljanski zvon, vrstijo se predstave, pripravili so novo tematsko pot, obnovili teniško igrišče. Skratka, ohranjanje in oživljanje dediščine Ivana Tavčarja in dvorca Visoko, to so razlogi za tokratni Prvi na obisku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh 26 mladih, med katerimi so tudi begunci in 8 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, v medkulturnem okolju na Pokljuki kakovostno preživlja poletje. Namen mednarodne mladinske izmenjave »Skupaj zmoremo!« je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi raziskujejo tematike identitete, medkulturnosti in migracij ter jih izražajo preko različnih medijev, kot so fotografija, video, gledališče, likovna umetnost in pisana beseda. Kakšni so dnevi na taboru, kakšne vrednote si delijo prav vsi od njih, ne glede na narodnost, veroizpoved in druge osebne okoliščine, kako so se povezali z lokalnimi prebivalci in katere lepote Slovenije so že odkrili, slišite v četrtek med pol dvanajsto in dvanajsto.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!
Kar sedem od desetih družin v Sloveniji ima hišnega ljubljenčka, med 7000 in 8000 živali pa je vsako leto zapuščenih, izgubljenih, odvzetih ali oddanih. Na vrhuncu sezone mladičev ter velikega števila zapuščenih živali in bolezni bo ekipa Prvega programa obiskala največjega od šestnajstih zavetišč pri nas. V Ljubljanskem zavetišču na Gmajnicah oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali. Kako pogosto sprejmejo odvržene mačje mladiče z ulice, koliko dela zahteva zavržen, agresiven in plašen pes, koliko časa po navadi traja, da živalim najdejo nove lastnike, ter kako uspešen je program prostovoljnega sprehajanja psov? O vsem tem v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov