135 let odkar je na Slovenskem zasvetila prva žarnica

4. aprila leta 1883 je bil v časopisu Marburger Zeitung objavljen članek, da je v parnem mlinu v Mariboru zasvetila prva električna žarnica na Slovenskem in to le štiri leta zatem, ko je T. A. Edison izdelal prvo električno žarnico na ogleno nitko. Ob tem zgodovinskem dogodku smo obiskali Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, kjer smo poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v regiji. Nadaljevali smo z ogledom konservatorskih delavnic, kjer poteka restavriranje muzealij, povezanih z elektrifikacijo na Slovenskem, pozabili nismo  niti na malo hidroelektrarno Bistra v neposredni bližini muzeja, zgrajeno leta 1911.

Že dolgo je znano, da naj bi na ozemlju današnje Slovenije električna luč najprej zasvetila v mestu Maribor. Kot prvi primer trajne električne razsvetljave velja parni mlin Karla Scherbauma, o katerem piše Marburger Zeitung 4. 4. 1883. Tehničnih podatkov o elektrarni vir ne podaja, navaja le podatek, da je elektrarna v stavbi ob Grajskem trgu v Mariboru napajala 36 žarnic.

Hiša na  Grajskem trgu 7 v Mariboru, za katero je v neposredni bližini stal mlin Karla Scherbauma s prvo elektrarno zgrajeno leta 1883. Na ta dogodek opozarja spominska tabla. Na pročelju te hiše je po obisku prestolonaslednika Rudolfa jeseni 1887 ostala ena električna svetilka, ki se v originalu žal ni ohranila, a jo lahko označimo kot prvo znanilko javne električne razsvetljave.

“To pa v letu 1883, ko je minilo komaj štiri leta od Edisonovega izuma žarnice na ogleno nitko, še ni bilo vse. Ob pregledu dnevnega časopisja iz tistega obdobja smo naleteli na zanimiva podatka, ki nekoliko spremenita dosedanje vedenje o začetkih elektrifikacije.” Kustos Orest Jarh

Novo odkritje se navezuje na elektrifikacijo zdravilišča v Laškem, kjer naj bi leta 1885 lastnik Theodor Gunkel na potoku Rečica postavil vodno kolo za črpanje termalne vode, nanj pa priključil tudi generator in z njim osvetlil zdraviliško stavbo.

Oglas iz Laibacher Zeitunga preko katerega lastnik zdravilišča Laško vabi nove goste tudi z električno razsvetljavo (Laibacher Zeitung, 25. 5. 1883, dLib – Digitalna knjižnica Slovenije)

Ta elektrarna je torej veljala kot tretja na ozemlju Slovenije in prva na vodni pogon. Marburger Zeitung pa je 4.5.1883, torej le mesec dni po novici iz Maribora, objavil še kratek zapis o električni razsvetljavi zdraviliške stavbe in salona v Laškem. Ta se je torej zgodila dve leti prej, kot se je domnevalo doslej.

Notica o električni razsvetljavi zdraviliške stavbe in salona v Laškem (Marburger Zeitung, 4. 5. 1883, dLib – Digitalna knjižnica Slovenije)

O točnih datumih posameznih dogodkov v zapisih ni nikakršnih podatkov, zato je zelo verjetno, da je to v strokovnih krogih sprožilo razpravo o prvenstvu. Zapisi med drugim kažejo, da naj bi že leta 1880 žarnica zasvetila v tovarni v Tržiču.

Razvoj elektrifikacije Slovenije bodo v letu 2018 z novo stalno razstavo zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije. Poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, bodo predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v naslednjih letih.

Vir: Kustos v TMS, Orest Jarh