Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lendava je kandidatka za naziv Evropska prestolnica kulture 2025
V kljunu slovenske kokoši bo konec meseca dišalo po bograču, že od maja pa poletni dnevi dišijo po kulturi in turizmu. Lendava je kandidatka za naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025 in v tem duhu je nastala ideja, da bi mesto obogatili, ga pomladili, odprli za nove obiskovalce in s tem dvignili kakovost življenja za domačine. Letošnje poletje je zato Lendava kraj, ki ga je vredno obiskati – skupno se bo v treh mesecih v sklopu programa Poleti v Lendavo na odrih in drugih prizoriščih zvrstilo 170 dogodkov in 1300 nastopajočih.
Želimo povezati različna mesta in poudariti kulturno regijo – regijo, kjer so programi zelo jasno prepleteni in ki prinašajo pozitivne odzive obiskovalcev. Ta projekt EPK dojemamo kot nekakšen razvojni projekt. – Dejan Suč, koordinator programa EPK
Poleg Lendave v projektu sodelujejo še hrvaški Čakovec, madžarski Zalaegerszeg in avstrijska Radgona. Povabili pa bodo še 20 mest, da bodo sodelovala kot pridruženi člani. Simbol preobrazbe Lendave iz industrijskega v mesto kulture in turizma je metulj.
Metulji predstavljajo tudi zbirko Štefana Galiča (op. a. slikarja, grafika). V naših prostorih na lendavskem gradu lahko vidite nekje 2500 različnih metuljev z različnih koncev sveta. Tako pestrost si želimo ustvariti tudi v Lendavi in mislim, da to v teh poletnih mesecih tudi zelo lepo poteka. – Dubravko Baumgartner, direktor Galerije – Muzeja Lendava
Ta konec tedna boste lahko spoznali gradnike kulture identitete mesta Lendava. Petkov programski sklop se namreč imenuje Prehodi, govori pa o zgodovini preseljevanja v tem koncu Slovenije.
Lendava je mesto, ki ima že od nekdaj multikulturni značaj. Je mesto pri meji, mesto prihodov, odhodov, priseljevanja in odseljevanja. Ta bogata etnična slika se tu zelo pozna. Ena izmed zgodb, ki se nas je zelo dotaknila, je recimo zgodba Primorcev, ki so, ko so izgubili svoje domove v prvi svetovni vojni zaradi okupacije slovenske Primorske in Iskre, nekaj časa preživeli v taboriščih. Po koncu vojne pa so dobili prostor prav tu v Prekmurju, kjer so zgradili svoje vasi in začeli na novo. Ta vpliv primorske kulture smo poskusili tudi v tem sklopu poudariti. – Martina Magdič, ki skrbi za program in izvedbo festivala Poleti v Lendavo
409 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Lendava je kandidatka za naziv Evropska prestolnica kulture 2025
V kljunu slovenske kokoši bo konec meseca dišalo po bograču, že od maja pa poletni dnevi dišijo po kulturi in turizmu. Lendava je kandidatka za naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025 in v tem duhu je nastala ideja, da bi mesto obogatili, ga pomladili, odprli za nove obiskovalce in s tem dvignili kakovost življenja za domačine. Letošnje poletje je zato Lendava kraj, ki ga je vredno obiskati – skupno se bo v treh mesecih v sklopu programa Poleti v Lendavo na odrih in drugih prizoriščih zvrstilo 170 dogodkov in 1300 nastopajočih.
Želimo povezati različna mesta in poudariti kulturno regijo – regijo, kjer so programi zelo jasno prepleteni in ki prinašajo pozitivne odzive obiskovalcev. Ta projekt EPK dojemamo kot nekakšen razvojni projekt. – Dejan Suč, koordinator programa EPK
Poleg Lendave v projektu sodelujejo še hrvaški Čakovec, madžarski Zalaegerszeg in avstrijska Radgona. Povabili pa bodo še 20 mest, da bodo sodelovala kot pridruženi člani. Simbol preobrazbe Lendave iz industrijskega v mesto kulture in turizma je metulj.
Metulji predstavljajo tudi zbirko Štefana Galiča (op. a. slikarja, grafika). V naših prostorih na lendavskem gradu lahko vidite nekje 2500 različnih metuljev z različnih koncev sveta. Tako pestrost si želimo ustvariti tudi v Lendavi in mislim, da to v teh poletnih mesecih tudi zelo lepo poteka. – Dubravko Baumgartner, direktor Galerije – Muzeja Lendava
Ta konec tedna boste lahko spoznali gradnike kulture identitete mesta Lendava. Petkov programski sklop se namreč imenuje Prehodi, govori pa o zgodovini preseljevanja v tem koncu Slovenije.
Lendava je mesto, ki ima že od nekdaj multikulturni značaj. Je mesto pri meji, mesto prihodov, odhodov, priseljevanja in odseljevanja. Ta bogata etnična slika se tu zelo pozna. Ena izmed zgodb, ki se nas je zelo dotaknila, je recimo zgodba Primorcev, ki so, ko so izgubili svoje domove v prvi svetovni vojni zaradi okupacije slovenske Primorske in Iskre, nekaj časa preživeli v taboriščih. Po koncu vojne pa so dobili prostor prav tu v Prekmurju, kjer so zgradili svoje vasi in začeli na novo. Ta vpliv primorske kulture smo poskusili tudi v tem sklopu poudariti. – Martina Magdič, ki skrbi za program in izvedbo festivala Poleti v Lendavo
Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.
Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.
Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.
“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ste vedeli, da v Sloveniji deluje Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki prebivalcem zagotavlja osnovne življenjske potrebščine v primeru vojne, večjih naravnih nesreč ali v drugih primerih, ko je normalna preskrba s hrano, vodo, zdravili ali naftnimi derivati prekinjena? Kaj vse hrani naša država kot blagovne rezerve, kje in kako poteka logistika? Kdaj se državne blagovne rezerve sprostijo, za koliko časa zadostujejo in kdaj so bile do zdaj že uporabljene? Naša ekipa bo ob 11.30 v oddaji Prvi na obisku odgrnila vsaj del tančice, ki prekriva to nekdanjo državno skrivnost.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
7. januarja bo minilo 60. let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika, 23. januarja pa 145 let od njegovega rojstva. Leto 2017 je zato razglašeno za Plečnikovo leto. V spomin na mojstra, ki je svoje sledove pustil v treh evropskih prestolnicah: na Dunaju, v Pragi in predvsem v Ljubljani, bodo številne kulturne ustanove priredile posebne dogodke. Terenska ekipa Prvega se zato odpravlja v Trnovo, v prenovljeno Plečnikovo hišo, ki ponuja bogat vpogled v življenje mojstra arhitekture. Pobliže bomo spoznali Plečnikove vsakodnevne asketske navade, njegove skrivnostne platonske ljubezenske zveze in perfekcionizem, ki je oblikoval vsa njegova dela. Ob 11:30 na Prvem!
Prvi danes odhaja na obisk v novogoriško skupnost Srečanje, ki že 20 let skrbi za komune po Sloveniji. Te, v nasprotju s splošnim prepričanjem, niso sanatoriji. V komunah se odvisniki učijo, kako prevzeti odgovornost za svoja dejanja in se pripravljajo na življenje brez droge. S strokovnimi delavci, prostovoljci in uporabniki komune se bosta pogovarjala Peter Močnik in Darja Pograjc, obisk pa bomo popestrili z bluesom. Vabljeni v našo družbo v četrtek po enajsti!
Neveljaven email naslov