Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Prvi na obisku v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa samo njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje v Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Leta 1918 se je na pobudo učiteljice Minke Skaberne ustanovila knjižnica, ki je v prvem letu s prostovoljkami ročno prevedla 60 knjig slovenskih pisateljev v brajico. Danes imajo v knjižnici na voljo 10 tisoč enot gradiva: v brajico je prilagojenih približno 1.380 knjižnih del, na avdiokasete je bilo posnetih več kot 2.500 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo približno 5.200 del slovenskih in tujih avtorjev.
foto: Radio Prvi
Po besedah bibliotekarke Katarine Černe ima knjižnica 2 tisoč članov. To so slepi in slabovidni in vsi drugi, ki ne morejo samostojno brati. Knjige si lahko izposojajo le tisti, ki imajo zdravniško potrdilo oz. strokovno mnenje o tem, da potrebujejo prilagojeno gradivo.
“Več kot polovica naših članov je starejših od 65 let, kar pomeni, da so oslepeli pozneje oz. s starostjo in ti ne znajo brajice. Zato si 80 odstotkov uporabnikov izposoja zvočno gradivo, 20 odstotkov pa knjige v brajici. Najraje si izposojajo kriminalne in ljubezenske romane.”
Knjige v brajci so kot nekakšni fascikli. Najbolj obsežna knjiga, napisana v brajici, je Vojna in mir Leva Tolstoja, ki ima približno 30 fasciklov. Na leto v brajici natisnejo okoli 30 naslovov, večina pa je zvočnega gradiva. Na leto tako prilagodijo okoli 200 naslovov. Pri tem sledijo knjižnemu trgu, nagrajenim delom in željam uporabnikov. Izbira je zahtevna, saj je v Sloveniji knjižni trg zelo bogat, pravi Černetova. Zvočne knjige snemajo bralci v 8 studiih (tri imajo na novi, 5 na stari lokaciji). V povprečju to zahteva od 12 do 16 ur branja, je pa zelo odvisno od samega gradiva in bralca/bralke. Tudi uporabnika knjižnice Boštjan Vogrinčič in Luka Pavlin si rada izposojata zvočne knjige, Boštjan najraje kar elektronsko (današnja tehnologija to omogoča), saj lahko, ko poslušaš knjigo, delaš še kaj drugega.
Kljub novim prostorom, v katerih je knjižnica zadnja štiri leta in poleg same izposoje slabim in slabovidnim ponuja tudi konferenčno dvoranico za različna izobraževalna srečanja in predavanja ter majhno galerijo, pa ostaja kar nekaj izzivov. Vodja knjižnice Dušan Sterle izpostavlja, da bi morali za še boljši dostop do branja izdati čim več knjig, da bi morali biti moderni predvajalniki bolj dostopni (zdaj so nadstandard), treba pa bi bilo urediti tudi avtorske pravice. Za zdaj lahko knjižnica v za slepe prilagojeno obliko prevede 3 izvode, le dva sta torej na voljo uporabnikom. Za nekatere knjige oz. zvočna gradiva je torej čakalna doba zelo dolga.
408 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Prvi na obisku v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa samo njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje v Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Leta 1918 se je na pobudo učiteljice Minke Skaberne ustanovila knjižnica, ki je v prvem letu s prostovoljkami ročno prevedla 60 knjig slovenskih pisateljev v brajico. Danes imajo v knjižnici na voljo 10 tisoč enot gradiva: v brajico je prilagojenih približno 1.380 knjižnih del, na avdiokasete je bilo posnetih več kot 2.500 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo približno 5.200 del slovenskih in tujih avtorjev.
foto: Radio Prvi
Po besedah bibliotekarke Katarine Černe ima knjižnica 2 tisoč članov. To so slepi in slabovidni in vsi drugi, ki ne morejo samostojno brati. Knjige si lahko izposojajo le tisti, ki imajo zdravniško potrdilo oz. strokovno mnenje o tem, da potrebujejo prilagojeno gradivo.
“Več kot polovica naših članov je starejših od 65 let, kar pomeni, da so oslepeli pozneje oz. s starostjo in ti ne znajo brajice. Zato si 80 odstotkov uporabnikov izposoja zvočno gradivo, 20 odstotkov pa knjige v brajici. Najraje si izposojajo kriminalne in ljubezenske romane.”
Knjige v brajci so kot nekakšni fascikli. Najbolj obsežna knjiga, napisana v brajici, je Vojna in mir Leva Tolstoja, ki ima približno 30 fasciklov. Na leto v brajici natisnejo okoli 30 naslovov, večina pa je zvočnega gradiva. Na leto tako prilagodijo okoli 200 naslovov. Pri tem sledijo knjižnemu trgu, nagrajenim delom in željam uporabnikov. Izbira je zahtevna, saj je v Sloveniji knjižni trg zelo bogat, pravi Černetova. Zvočne knjige snemajo bralci v 8 studiih (tri imajo na novi, 5 na stari lokaciji). V povprečju to zahteva od 12 do 16 ur branja, je pa zelo odvisno od samega gradiva in bralca/bralke. Tudi uporabnika knjižnice Boštjan Vogrinčič in Luka Pavlin si rada izposojata zvočne knjige, Boštjan najraje kar elektronsko (današnja tehnologija to omogoča), saj lahko, ko poslušaš knjigo, delaš še kaj drugega.
Kljub novim prostorom, v katerih je knjižnica zadnja štiri leta in poleg same izposoje slabim in slabovidnim ponuja tudi konferenčno dvoranico za različna izobraževalna srečanja in predavanja ter majhno galerijo, pa ostaja kar nekaj izzivov. Vodja knjižnice Dušan Sterle izpostavlja, da bi morali za še boljši dostop do branja izdati čim več knjig, da bi morali biti moderni predvajalniki bolj dostopni (zdaj so nadstandard), treba pa bi bilo urediti tudi avtorske pravice. Za zdaj lahko knjižnica v za slepe prilagojeno obliko prevede 3 izvode, le dva sta torej na voljo uporabnikom. Za nekatere knjige oz. zvočna gradiva je torej čakalna doba zelo dolga.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
V Novi Gorici poteka 17. festival vrtnic, ki ga ponovno spremljajo tudi razstave, različne delavnice in kulinarična doživetja. Glavna atrakcija festivala pa so zagotovo burbonke na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Tam cveti okoli 50 različnih vrst in članom Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki zanje skrbijo, zagotovo pripada zasluga, da je Nova Gorica vsako leto še bohotnejše mesto vrtnic. V mestnih rožnih nasadih tako cveti že več kot 12.000 vrtnic, a same burbonke si obiskovalci še vedno lahko ogledajo zgolj na griču nad mestom. Tokrat bomo v oddaji Prvi na obisku pozvonili prav na vrata samostanskega vrta ter skušali ugotoviti čim več o vrtnicah in festivalu.
Pred kratkim je na Očesni kliniki zaživel dolgo in težko pričakovani projekt - Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih je odprl vrata novih prostorov. Slepi in slabovidni bodo tako deležni kar najboljših pogojev za rehabilitacijo za samostojno življenje in vključevanje v svet videčih. Gre za center, edinstven v evropskem prostoru. Zakaj je tako poseben, preverja naša današnja ekipa na obisku.
Šolstvo je največjo spremembo zadnjih let doživelo prav gotovo v času epidemije. Nikoli si nismo predstavljali, da bi pouk lahko potekal kar od doma in da se bodo otroci znašli v virtualnem razredu le s pritiskom na gumb. A Slovenski šolski muzej hrani še mnoge druge spremembe, ki so se dogajale vse od Splošne šolske naredbe leta 1774. Gre za enega najstarejših muzejev pri nas, ustanovljen je bil leta 1898. Kaj pa ponuja leta 2022 in kako se lahko sprehodimo po novi stalni interaktivni razstavi, ki pravi, da je šola zakon? V »šolo« sta šla Marko Rozman in Lucija Fatur.
Prvi na obisku se bo mudil na Ravnah na Koroškem, ki s svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline. Današnje mesto se je razvilo iz srednjeveškega trga Guštajn, ki so ga obdajali dvorci Javornik, Dobja vas in Ravne. Začetki jeklarske industrije na Ravnah so povezani s prvimi kovačnicami in žebljarnami v srednjem veku, ki so najverjetneje obratovale ob potoku Reka. Med najpomembnejšimi industrialci v Mežiški dolini so bili grofje Thurni, ki so na tem območju že od 17. stoletja iskali svinčevo rudo ter izdelovali železne in jeklene izdelke. V ravenski železarni so leta 1881 v Siemens-Martinovi peči začeli izdelovati talilno jeklo in tako postavili temelje jeklarske industrije v Guštajnu, ki se leta 1952 preimenuje v Ravne na Koroškem. Ravne so srce Koroške in mesto Forma Vive. Ravensko jeklo so kupovali Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji in Nemci, v začetku 20.stoletja pa tudi Brazilci. Ravne na Koroškem so bile v 19. stoletju industrijsko najrazvitejše območje na slovenskem. Železniška povezava Celovec - Maribor leta 1863 pa je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi. Renesančno-baročni dvorec Javornik iz 17.stoletja, ki stoji nad starim delom mesta, so začeli prenavljati oktobra lani, v letu dni pa bodo v njem uredili sodoben center starejših. Prostori centra bodo namenjeni socialno-varstvenim storitvam, kot so pomoč na domu, pomoč na daljavo, del centra bo namenjen tudi stanovalcem z demenco.
V prihodnjih minutah odhajamo na Ižansko cesto v Ljubljani, natančneje, v pravo mestno oazo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se prav v tem letnem času prebuja, obiskovalcev na njegovih poteh pa bo vse več. Botanični vrt pa niso le rastline, ampak ponuja še veliko drugih dejavnosti in zanimivosti. Raste in se razvija že častitljivih 212 let, danes pa se je tja odpravila naša ekipa.
Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko jo porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče.
Danes se bomo sprehodili po učni poti od izvira Vipave do meje z Italijo in spoznali projekt VIPava, namenjen vzpostavitvi dolgoročnega varstva več ogroženih živalskih vrst. Vipavska dolina spada v omrežje območij Natura 2000. Kaj vse najdemo na tej učni poti, kako pomagajo ogroženim živalskim vrstam in zakaj je pomembna biotska raznovrstnost? Tja se je odpravila Lucija Fatur.
Največje koroško smučišče beleži rekorde. A zima na Kopah je še v polnem razmahu, Korošci pa veljajo za zavzete smučarje. Kljub zaostrenim časom je bilo to koroško središče smučanja vso sezono popolnoma zasedeno, vse kaže, da bo tudi spomladanska smuka obetavna. Na stotine otrok na Kopah naredi prve korake na snegu. Smučišče slovi tudi po avtodomarskem turizmu, hkrati pa izpostavljajo prednosti regijskega turizma, da bi tako parirali tudi smučiščem čez mejo. Enako pomemben kot zimski postaja letni turizem. Tudi zato načrtujejo širitev turizma na Kopah, kakršne v regiji še niso doživeli. Hkrati pa na Kopah nenehno iščejo sinergije med turizmom in ohranjanjem narave, tam namreč deluje center za promocijo zaščitenih habitatov Nature 2000, obnovili so nekdanje gozdarsko bivališče. Kdor išče umiritev, jo bo poiskal na bližnjih energetskih točkah.
Pilštanj je srednjeveški trg v osrčju Kozjanskega in eno najstarejših naselij na južnem Štajerskem. Srce trga pa je gotovo Mala hiša Pilštanj, kjer dobrodelno društvo Materina dušica organizira delavnice, brezplačne tabore in izlete za otroke in mladostnike iz družin v stiski. Tabori potekajo čez celo leto ob vikendih, praznikih in počitnicah, svetovanje prek telefona ves čas.
V Litiji ima pustni karneval že dolgoletno tradicijo. Gre za prepoznaven dogodek, ki je tudi pomemben del naše kulturne dediščine. Znan je predvsem po odlični politični satiri. Domači in tuji politični dogodki so bili rdeča nit vseh karnevalov, zato je karneval vedno pomenil zrcalo trenutnega političnega dogajanja. V samo organizacijo dogodka in tudi v oblikovanje in izdelavo mask je vloženega veliko dela. Prvi program se bo odpravil na obisk v Litijo in si ogledal, kako v obdobju pandemije pustne šeme preganjajo zimo.
Že četrt stoletja ob avtocesti Ljubljana – Maribor voznike na Vransko vabi velika turistično-informativna tabla za Muzej motociklov Grom. Tega je leta 1997 odprl velik poznavalec in ljubitelj starih vozil Petja Grom, ki je do danes zbral že približno 140 motociklov, ki nas popeljejo od začetka razvoja motociklizma do konca 20. stoletja. Večino je sam tudi obnovil, z ljubeznijo do starodobnikov pa okužil vso družino. Prvi na obisku ob 11.30!
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč, in sicer v spomin na februar leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija oziroma medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Sprva sta bili na seznamu svetovno pomembnih mokrišč dve slovenski območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame, ki so tudi prvo podzemno mokrišče v Evropi, 16. januarja leta 2006 pa se jima je pridružilo tudi Cerkniško jezero z okolico. Zato smo se odločili, da se v današnji oddaji Prvi na obisku odpravimo prav na to enkratno območje naše lepe domovine, za katero že leta skrbi Notranjski regijski park s svojo strokovno ekipo.
Že leta 1947 so začeli s prvimi učnimi urami psov za potrebe slovenske policije, v bolj skromnih delovnih pogojih, vendar z dobrimi rezultati. Dve leti pozneje so ustanovili Oddelek za šolanje službenih psov, ki ima zaradi svojega strokovnega in prizadevnega dela ugled v kinološki javnosti in med policijskimi šolami za šolanje službenih psov v evropskih državah. Šola ima lasten strokovni kader - inštruktorje za šolanje službenih psov. Danes ima svoje prostore na Gmajnicah v Ljubljani in tam sta zdaj tehnik Damjan Rostan in Lucija Fatur.
V lanskem letu je Živalski vrt v Ljubljani praznoval 70 let, odkar je pod Rožnikom. Že leta 1949 pa so postavili nekaj kletk na Kolodvorski cesti. Zimski čas je za nekatere živali manj prijazen, drugih sneg in mraz prav nič ne motita. Zato smo se odpravili na zimski sprehod in preverili, katere novosti ponuja prostor, namenjen živalim od vsepovsod.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Kam se odpraviti na obisk nekaj dni pred božičem? Odgovor je samoumeven: Prvi je bil tokrat na obisku v Muzeju jaslic na Brezjah. V njem se lahko sprehodite skozi zgodovino jasličarstva, spoznate pomen posameznih figur in prizorov ter občudujete različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Jaslice so tam sicer na ogled celo leto, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav širom sveta.
Tokratni obisk bo dvojen: obiskali bomo Menačenkovo domačijo v Domžalah, kjer si lahko ogledate razstavo Lesene igrače skozi čas (iz zbirke dr. Mohorja Demšarja) in delavnico igrač Samoles, kjer tradicionalne lesene igrače ustvarja Samo Gašperšič. Katere igrače so del otroške igre že več stoletij, katere so bolj kakovostne kot druge? Kako nastajajo gibljive igrače, kot so telovadci ali akrobati, kopitljački in kovači?
Višnja Gora ima bogato zgodovino. Tokrat pa ne bo glavna zvezda višnjegorski polž, ki je simbol mesta, ampak kranjska čebela ali kranjska sivka, kot jo tudi imenujejo. Nekdanjo šolo v Višnji Gori so spremenili v Hišo kranjske čebele, kjer je na ogled stalna doživljajska razstava Kranjska čebela, obiskovalci pa lahko doživijo tudi virtualno resničnost gradu Podsmreka, kjer je živela družina Rotschütz, ki je zaslužna za ugled slovenskega čebelarstva v svetu. Ob Hiši kranjske čebele čez cesto stojita učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin, ena izmed posebnosti Hiše kranjske čebele je tudi Spanje v satju. Svoj prostor v Hiši pa so našli tudi podjetniki v ApiLabu, sodobnem središču inovativnih tehnologij, v sklopu Hiše pa deluje tudi informacijski center. Poslanstvo Hiše kranjske čebele je tudi skrb za ohranjanje, preučevanje in zbiranje slovenske kulturne dediščine s področja čebelarjenja ter za prenašanje znanja o kranjski čebeli. Prvi na obisku v Hiši kranjske čebele, kjer se preteklost stika s prihodnostjo! Iz Hiše kranjske čebele se bosta oglašali Petra Medved in Andreja Čokl.
Neveljaven email naslov