Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
V osrčju Doline zelenega zlata, kjer na hmeljarski tradiciji gradijo uspešno sodobno turistično zgodbo
Iz hmelja se da pridelati več kot le pivo. Celo v burgerje ga dodajajo v Žalcu, kjer ob pomoči tradicije hmeljarstva pišejo tudi zanimivo turistično zgodbo. Zgodovino predstavljajo v Eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva, obiskovalcem omogočajo doživetje v hmeljiščih s pohodnimi in kolesarskimi potmi, zdaj ponujajo tudi značilne jedi, s katerimi so se prehranjevali hmeljarji, in sodobne dobrote, začinjene s hmeljem. V okviru oddaje Prvi na obisku smo obiskali tudi žalsko fontano piva, ki je postala tako priljubljena, da jo želijo vzpostaviti tudi drugod po svetu.
“Novih jedi iz hmelja še nisem pokusila, tradicionalne pa se velikokrat pojavijo na domači njivi,” je povedala Anja Rožič Plazovnik, ki je ravno končala enoletni mandat kot hmeljska princesa.
Sezona obiranja hmelja je zdaj na vrhuncu, prav tako številne prireditve, ki jih pripravljajo v okviru festivala Zeleno zlato.
»Hmelj je na naših koncih pomenil blaginjo, razvoj, delovna mesta, je darilo Spodnje Savinjske doline,« je povedala Sabina Palir, vodja programa turizem na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec.
Pred dvema letoma so v Žalcu odprli tudi fontano piva, ki ima odtlej izjemen obisk. Prodali so več kot 132 vrčkov piva in skoraj 70 tisoč litrov piva. Dober glas o fontani je šel po svetu, zato se zanjo zdaj zanimajo tudi v drugih državah, je pojasnil direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek. Do konca sezone se bo na fontani letos predstavilo 33 različnih vrst piva in izbirajo le pivo, ki vsebuje slovenski – štajerski hmelj. Eden izmed ponudnikov je tudi mikropivovar Luka Rojnik, ki je mladi hmeljar, kmalu pa se je odločil, da iz surovine pridela nekaj več.
“Navdih za pivovarno sem našel na potovanjih po svetu, predvsem po Združenih državah, ki sem jih obiskal z očetom z namenom, da prodava slovenski hmelj. Tam so me začeli spraševati, zakaj sam ne zvarim piva, ko pa imamo toliko hmelja, to mi je dalo misliti. Začel sem v garaži, zdaj pa smo ena večjih mikropivovarn v Sloveniji,” je razložil Rojnik.
Hmeljarsko razpoloženje bo vrhunec doseglo ravno septembra, tako s prireditvami kot obiranjem zelenih kobul, ki traja vse do konca meseca.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
V osrčju Doline zelenega zlata, kjer na hmeljarski tradiciji gradijo uspešno sodobno turistično zgodbo
Iz hmelja se da pridelati več kot le pivo. Celo v burgerje ga dodajajo v Žalcu, kjer ob pomoči tradicije hmeljarstva pišejo tudi zanimivo turistično zgodbo. Zgodovino predstavljajo v Eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva, obiskovalcem omogočajo doživetje v hmeljiščih s pohodnimi in kolesarskimi potmi, zdaj ponujajo tudi značilne jedi, s katerimi so se prehranjevali hmeljarji, in sodobne dobrote, začinjene s hmeljem. V okviru oddaje Prvi na obisku smo obiskali tudi žalsko fontano piva, ki je postala tako priljubljena, da jo želijo vzpostaviti tudi drugod po svetu.
“Novih jedi iz hmelja še nisem pokusila, tradicionalne pa se velikokrat pojavijo na domači njivi,” je povedala Anja Rožič Plazovnik, ki je ravno končala enoletni mandat kot hmeljska princesa.
Sezona obiranja hmelja je zdaj na vrhuncu, prav tako številne prireditve, ki jih pripravljajo v okviru festivala Zeleno zlato.
»Hmelj je na naših koncih pomenil blaginjo, razvoj, delovna mesta, je darilo Spodnje Savinjske doline,« je povedala Sabina Palir, vodja programa turizem na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec.
Pred dvema letoma so v Žalcu odprli tudi fontano piva, ki ima odtlej izjemen obisk. Prodali so več kot 132 vrčkov piva in skoraj 70 tisoč litrov piva. Dober glas o fontani je šel po svetu, zato se zanjo zdaj zanimajo tudi v drugih državah, je pojasnil direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek. Do konca sezone se bo na fontani letos predstavilo 33 različnih vrst piva in izbirajo le pivo, ki vsebuje slovenski – štajerski hmelj. Eden izmed ponudnikov je tudi mikropivovar Luka Rojnik, ki je mladi hmeljar, kmalu pa se je odločil, da iz surovine pridela nekaj več.
“Navdih za pivovarno sem našel na potovanjih po svetu, predvsem po Združenih državah, ki sem jih obiskal z očetom z namenom, da prodava slovenski hmelj. Tam so me začeli spraševati, zakaj sam ne zvarim piva, ko pa imamo toliko hmelja, to mi je dalo misliti. Začel sem v garaži, zdaj pa smo ena večjih mikropivovarn v Sloveniji,” je razložil Rojnik.
Hmeljarsko razpoloženje bo vrhunec doseglo ravno septembra, tako s prireditvami kot obiranjem zelenih kobul, ki traja vse do konca meseca.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.
Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.
Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.
“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov