Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.

Na Goričkem se v sklopu mednarodnega projekta spet poskusno uvaja gojenje sviloprejk

Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti. Po legendi naj bi bila za odkritje svilene niti “kriva” kitajska princesa.

“Princesi je z drevesa v čaj padel svilen zapredek, dvignila ga je in nit se je odvila. Rekla je, da želi takšno obleko in takoj zaposlila svoje podložnike, da so se začeli s tem ukvarjati …” – dr. Rebeka Lucijana Berčič, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo

Svilogojstvo je bilo dolgo skrivnost, saj so postopek Kitajci skrbno skrivali pred svetom. Pred približno 1500 let sta dva meniha v bambusove palice skrila jajčeca sviloprejk in semena murv in jih tako prinesla v Evropo. Pogoj za pridelavo svile so seveda murve, drevesa, na katerih raste edina hrana, s katero lahko preživijo sviloprejke.

“Murvini listi so bogati z beljakovinami, fenoli, vitamini, minerali, pomembni so za zdravje in primeren razvoj sviloprejk … V intenzivni reji sviloprejk je treba vzpostaviti cel nasad murv, saj so gosenice sploh v zadnjih stopnjah razvoja zelo požrešne.” – dr. Andreja Urbanek Krajnc, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru

Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, poskusni rejec je Janez Škalič, ki skupaj z obema drugima sogovornicama sodeluje v madžarsko-slovenskem znanstvenem projektu “Vpliv hranjenja ličink hibridov sviloprejke z listi starih lokalnih madžarskih in slovenskih genotipov murv na razvoj in zdravstveni status ličink”. Prideluje osnovo za svilo nadpovprečne kakovosti, zapredki njegovih sviloprejk so celo eksponati v muzeju na inštitutu v Padovi, ki je ena vodilnih evropskih institucij na področju svilogojstva.

“V enem zapredku je približno pol grama svile, nit iz enega zapredka je dolga celo do 900 metrov … Gosenice so zelo občutljive, v zadnji stopnji tudi zelo požrešne, zato je glavna težava pri gojenju predvsem pomanjkanje murvinih dreves.” –Janez Škalič