Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prvi na obisku

03.01.2019


Na spodnjem, ohranjenem delu fresk so naslikane ptice, maske in girlande

Leto 2017 je celjske arheologe razveselilo z odkritjem izjemno dobro ohranjenih stenskih in stropnih poslikav v eni od nekdanjih premožnejših meščanskih vil pod današnjim Muzejskim trgom. Gre za izjemno najdbo, s katero se lahko primerjajo le še redke ohranjene freske v Pompejih in nekateri primerki iz Porenja. Poslikave, ki prikazujejo motive iz Ovidove pesnitve Metamorfoze, zgodbe o nimfi Siringi in Panu oz. o nastanku Panove piščali ter upodobitev moške in ženske figure na kvadrigi, si je ogledala tudi ekipa Prvega.

Poslikave med redke najdbe uvršča predvsem dejstvo, da gre za freske, ki so do 1,3 m visoko ohranjene na steni, se pravi “in situ”. Poleg številnih fragmentov fresk iz višjega dela stene, ki je bila porušena, se je ohranil tudi strop s poslikavo, ki je dragocenost posebne vrste, poudarjajo v Pokrajinskem muzeju Celje.

Časovno so poslikave umeščene v zadnji del prvega stoletja, točneje med leti 80 in 100 n. št. Torej v čas tik po uničenju Pompejev. Gre za isti stil in podobno motiviko, poudarja dr. Jure Gajšek:

“Tudi sama kakovost poslikav je zelo podobna ali enaka številnim poslikavam v Pompejih. Kar pri nas izstopa, je to, da gre v Celei za moderna izkopavanja. Imamo ves kontekst. Se pravi imamo strop, stene in tla, tako da vemo, kako je bil videti del te hiše. V Pompejih, kjer gre po večini za stara izkopavanja, pa so se določeni deli teh kontekstov izgubili. In to je redka kombinacija, ki Celeo postavlja ne samo v Sloveniji, temveč v okviru Evrope in Mediterana kar visoko. Je ena redkih lokacij, kjer so se ti konteksti ohranili. V Franciji sta morda dve lokaciji, potem seveda Pompeji, Herculaneum in potem je že tu Celea.”

Da so ostanki rimske Celee ohranjeni tako, kot so, ni samo naključje in zgodovinska sreča, razloži direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, temveč načrtno višanje plasti takratnega mesta:

“V Celei imamo na eni strani veliko prednost – v primerjavi Ljubljane in Emone ter Ptuja s Petoviom – da so te rimske plasti izredno debele. Kajti v Celju so se predvsem umikali Savinji in tudi podtalnicam. Zato so mesto ves čas nadgrajevali in rimske plasti v mestu segajo do štiri ali celo šest metrov globine.”

Ena od specifik Celee je tudi to, da so na območju mesta Celja na večini območja, na katerih so v zadnjih nekaj deset letih dokumentirali te stavbe, odkrili le bogatejše stavbe. Obstaja torej vpogled v način življenja premožnejšega dela prebivalcev, drugi del, verjetno večinski del prebivalstva, pa nam je manj poznan, še dodaja dr. Jure Gajšek.


Prvi na obisku

408 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

03.01.2019


Na spodnjem, ohranjenem delu fresk so naslikane ptice, maske in girlande

Leto 2017 je celjske arheologe razveselilo z odkritjem izjemno dobro ohranjenih stenskih in stropnih poslikav v eni od nekdanjih premožnejših meščanskih vil pod današnjim Muzejskim trgom. Gre za izjemno najdbo, s katero se lahko primerjajo le še redke ohranjene freske v Pompejih in nekateri primerki iz Porenja. Poslikave, ki prikazujejo motive iz Ovidove pesnitve Metamorfoze, zgodbe o nimfi Siringi in Panu oz. o nastanku Panove piščali ter upodobitev moške in ženske figure na kvadrigi, si je ogledala tudi ekipa Prvega.

Poslikave med redke najdbe uvršča predvsem dejstvo, da gre za freske, ki so do 1,3 m visoko ohranjene na steni, se pravi “in situ”. Poleg številnih fragmentov fresk iz višjega dela stene, ki je bila porušena, se je ohranil tudi strop s poslikavo, ki je dragocenost posebne vrste, poudarjajo v Pokrajinskem muzeju Celje.

Časovno so poslikave umeščene v zadnji del prvega stoletja, točneje med leti 80 in 100 n. št. Torej v čas tik po uničenju Pompejev. Gre za isti stil in podobno motiviko, poudarja dr. Jure Gajšek:

“Tudi sama kakovost poslikav je zelo podobna ali enaka številnim poslikavam v Pompejih. Kar pri nas izstopa, je to, da gre v Celei za moderna izkopavanja. Imamo ves kontekst. Se pravi imamo strop, stene in tla, tako da vemo, kako je bil videti del te hiše. V Pompejih, kjer gre po večini za stara izkopavanja, pa so se določeni deli teh kontekstov izgubili. In to je redka kombinacija, ki Celeo postavlja ne samo v Sloveniji, temveč v okviru Evrope in Mediterana kar visoko. Je ena redkih lokacij, kjer so se ti konteksti ohranili. V Franciji sta morda dve lokaciji, potem seveda Pompeji, Herculaneum in potem je že tu Celea.”

Da so ostanki rimske Celee ohranjeni tako, kot so, ni samo naključje in zgodovinska sreča, razloži direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, temveč načrtno višanje plasti takratnega mesta:

“V Celei imamo na eni strani veliko prednost – v primerjavi Ljubljane in Emone ter Ptuja s Petoviom – da so te rimske plasti izredno debele. Kajti v Celju so se predvsem umikali Savinji in tudi podtalnicam. Zato so mesto ves čas nadgrajevali in rimske plasti v mestu segajo do štiri ali celo šest metrov globine.”

Ena od specifik Celee je tudi to, da so na območju mesta Celja na večini območja, na katerih so v zadnjih nekaj deset letih dokumentirali te stavbe, odkrili le bogatejše stavbe. Obstaja torej vpogled v način življenja premožnejšega dela prebivalcev, drugi del, verjetno večinski del prebivalstva, pa nam je manj poznan, še dodaja dr. Jure Gajšek.


04.05.2017

Polžja farma

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


20.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


13.04.2017

Festival velikonočne slovenske potice, Otočec

V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!


06.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


30.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


23.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


16.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


09.03.2017

Rastlinska genska banka

Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.


02.03.2017

Društvo marionetno gledališče Jurček v Hrastniku

Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.


23.02.2017

Škoromatija v Podgradu

Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.


16.02.2017

Solkanski radič

“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.


09.02.2017

Podzemlje Ljubljane

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


02.02.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


26.01.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


19.01.2017

Zavod za blagovne rezerve

Ste vedeli, da v Sloveniji deluje Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki prebivalcem zagotavlja osnovne življenjske potrebščine v primeru vojne, večjih naravnih nesreč ali v drugih primerih, ko je normalna preskrba s hrano, vodo, zdravili ali naftnimi derivati prekinjena? Kaj vse hrani naša država kot blagovne rezerve, kje in kako poteka logistika? Kdaj se državne blagovne rezerve sprostijo, za koliko časa zadostujejo in kdaj so bile do zdaj že uporabljene? Naša ekipa bo ob 11.30 v oddaji Prvi na obisku odgrnila vsaj del tančice, ki prekriva to nekdanjo državno skrivnost.


12.01.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


05.01.2017

Plečnikova hiša

7. januarja bo minilo 60. let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika, 23. januarja pa 145 let od njegovega rojstva. Leto 2017 je zato razglašeno za Plečnikovo leto. V spomin na mojstra, ki je svoje sledove pustil v treh evropskih prestolnicah: na Dunaju, v Pragi in predvsem v Ljubljani, bodo številne kulturne ustanove priredile posebne dogodke. Terenska ekipa Prvega se zato odpravlja v Trnovo, v prenovljeno Plečnikovo hišo, ki ponuja bogat vpogled v življenje mojstra arhitekture. Pobliže bomo spoznali Plečnikove vsakodnevne asketske navade, njegove skrivnostne platonske ljubezenske zveze in perfekcionizem, ki je oblikoval vsa njegova dela. Ob 11:30 na Prvem!


29.12.2016

Komuna v Novi Gorici

Prvi danes odhaja na obisk v novogoriško skupnost Srečanje, ki že 20 let skrbi za komune po Sloveniji. Te, v nasprotju s splošnim prepričanjem, niso sanatoriji. V komunah se odvisniki učijo, kako prevzeti odgovornost za svoja dejanja in se pripravljajo na življenje brez droge. S strokovnimi delavci, prostovoljci in uporabniki komune se bosta pogovarjala Peter Močnik in Darja Pograjc, obisk pa bomo popestrili z bluesom. Vabljeni v našo družbo v četrtek po enajsti!


22.12.2016

Kmetija Zadrgal in Zaposlitveni center Grunt v Komendi

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


Stran 19 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov