Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi stanovalci ljubljanskega živalskega vrta pred 70 leti so bili muflon, bela štorklja in vidra
Pod Rožnikom imajo spet kralja in kraljico, ravno ob pravem času, saj levje rjovenje pozdravlja 70-letnico ljubljanskega živalskega vrta. Danes se Zoo Ljubljana razprostira na skoraj 20 hektarih, na katerih prebiva približno 500 živali z vseh celin. Nekoč so bili živalski vrtovi sestavni del meščanske kulture preživljanja prostega časa, v 21. stoletju postajajo centri za varstvo narave, kjer prikazujejo ekološko soodvisnost med neživo in živo naravo ter odnose znotraj vrst.
Ljubljanski živalski vrt ne kupuje živali, temveč jih pridobi z zamenjavami v okviru evropske in svetovne zveze živalskih vrtov. Proces uvajanja živali v novo življenjsko okolje je kompleksen in se začne že v prejšnjem živalskem vrtu. Strokovna vodja Barbara Mihelič.
Naši oskrbniki gredo v vrt, kjer je žival prebivala do tedaj, se seznanijo z njenimi bivalnimi navadami, spoznajo njen jedilnik, ugotovijo, kaj rada počne, kako se odziva v določenih položajih, spoznajo tudi “njen slovar” sporazumevanja.
V Zoološkem vrtu Ljubljana že 29 let razvijajo izobraževalne programe za različne ciljne skupine. Pedagoška vodja Irena Furlan.
Obiskovalce želimo naučiti odgovornega odnosa do živali, spoštovanja in ljubezni do živali, to je naše poslanstvo.
Zoo Ljubljana se po velikosti in ponudbi uvršča med srednje velike živalske vrtove. Sodobni vrtovi imajo tudi poudarjeno naravovarstveno vlogo. Direktorica Živalskega vrta Ljubljana Zdenka Ban Fischinger:
Veliko je še živali, ki si jih želimo v našem vrtu. Po prihodu levjega para se bomo najprej posvetili izboljšanju bivalnih razmer za že obstoječe prebivalce vrta, prva naslednja novost bo odprtje nove ograde za bobre, veselimo pa se tudi, da bomo kmalu prenovili bivališče morskih levov.
408 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Prvi stanovalci ljubljanskega živalskega vrta pred 70 leti so bili muflon, bela štorklja in vidra
Pod Rožnikom imajo spet kralja in kraljico, ravno ob pravem času, saj levje rjovenje pozdravlja 70-letnico ljubljanskega živalskega vrta. Danes se Zoo Ljubljana razprostira na skoraj 20 hektarih, na katerih prebiva približno 500 živali z vseh celin. Nekoč so bili živalski vrtovi sestavni del meščanske kulture preživljanja prostega časa, v 21. stoletju postajajo centri za varstvo narave, kjer prikazujejo ekološko soodvisnost med neživo in živo naravo ter odnose znotraj vrst.
Ljubljanski živalski vrt ne kupuje živali, temveč jih pridobi z zamenjavami v okviru evropske in svetovne zveze živalskih vrtov. Proces uvajanja živali v novo življenjsko okolje je kompleksen in se začne že v prejšnjem živalskem vrtu. Strokovna vodja Barbara Mihelič.
Naši oskrbniki gredo v vrt, kjer je žival prebivala do tedaj, se seznanijo z njenimi bivalnimi navadami, spoznajo njen jedilnik, ugotovijo, kaj rada počne, kako se odziva v določenih položajih, spoznajo tudi “njen slovar” sporazumevanja.
V Zoološkem vrtu Ljubljana že 29 let razvijajo izobraževalne programe za različne ciljne skupine. Pedagoška vodja Irena Furlan.
Obiskovalce želimo naučiti odgovornega odnosa do živali, spoštovanja in ljubezni do živali, to je naše poslanstvo.
Zoo Ljubljana se po velikosti in ponudbi uvršča med srednje velike živalske vrtove. Sodobni vrtovi imajo tudi poudarjeno naravovarstveno vlogo. Direktorica Živalskega vrta Ljubljana Zdenka Ban Fischinger:
Veliko je še živali, ki si jih želimo v našem vrtu. Po prihodu levjega para se bomo najprej posvetili izboljšanju bivalnih razmer za že obstoječe prebivalce vrta, prva naslednja novost bo odprtje nove ograde za bobre, veselimo pa se tudi, da bomo kmalu prenovili bivališče morskih levov.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Letos mineva 100 let od nastanka znamenite Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ob tej priložnosti sta Loški muzej in občina Gorenja Vas - Poljane obnovila zbirke v Tavčarjevem dvorcu na Visokem in tudi tamkajšnjo knjižnico. Loški muzej namreč hrani celotno knjižnico Ivana Tavčarja, ki jo je imel na Visokem, z več kot 600 različnimi deli, od znanstvenih do leposlovnih. Letos bodo na tablicah predstavljeni originali Cvetja v jeseni, ki so izhajali v časopisu Ljubljanski zvon, vrstijo se predstave, pripravili so novo tematsko pot, obnovili teniško igrišče. Skratka, ohranjanje in oživljanje dediščine Ivana Tavčarja in dvorca Visoko, to so razlogi za tokratni Prvi na obisku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh 26 mladih, med katerimi so tudi begunci in 8 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, v medkulturnem okolju na Pokljuki kakovostno preživlja poletje. Namen mednarodne mladinske izmenjave »Skupaj zmoremo!« je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi raziskujejo tematike identitete, medkulturnosti in migracij ter jih izražajo preko različnih medijev, kot so fotografija, video, gledališče, likovna umetnost in pisana beseda. Kakšni so dnevi na taboru, kakšne vrednote si delijo prav vsi od njih, ne glede na narodnost, veroizpoved in druge osebne okoliščine, kako so se povezali z lokalnimi prebivalci in katere lepote Slovenije so že odkrili, slišite v četrtek med pol dvanajsto in dvanajsto.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!
Kar sedem od desetih družin v Sloveniji ima hišnega ljubljenčka, med 7000 in 8000 živali pa je vsako leto zapuščenih, izgubljenih, odvzetih ali oddanih. Na vrhuncu sezone mladičev ter velikega števila zapuščenih živali in bolezni bo ekipa Prvega programa obiskala največjega od šestnajstih zavetišč pri nas. V Ljubljanskem zavetišču na Gmajnicah oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali. Kako pogosto sprejmejo odvržene mačje mladiče z ulice, koliko dela zahteva zavržen, agresiven in plašen pes, koliko časa po navadi traja, da živalim najdejo nove lastnike, ter kako uspešen je program prostovoljnega sprehajanja psov? O vsem tem v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.
Neveljaven email naslov