Prvi stanovalci ljubljanskega živalskega vrta pred 70 leti so bili muflon, bela štorklja in vidra

Pod Rožnikom imajo spet kralja in kraljico, ravno ob pravem času, saj levje rjovenje pozdravlja 70-letnico ljubljanskega živalskega vrta. Danes se Zoo Ljubljana razprostira na skoraj 20 hektarih, na katerih prebiva približno 500 živali z vseh celin. Nekoč so bili živalski vrtovi sestavni del meščanske kulture preživljanja prostega časa, v 21. stoletju postajajo centri za varstvo narave, kjer prikazujejo ekološko soodvisnost med neživo in živo naravo ter odnose znotraj vrst.

Ljubljanski živalski vrt ne kupuje živali, temveč jih pridobi z zamenjavami v okviru evropske in svetovne zveze živalskih vrtov. Proces uvajanja živali v novo življenjsko okolje je kompleksen in se začne že v prejšnjem živalskem vrtu. Strokovna vodja Barbara Mihelič.

Naši oskrbniki gredo v vrt, kjer je žival prebivala do tedaj, se seznanijo z njenimi bivalnimi navadami, spoznajo njen jedilnik, ugotovijo, kaj rada počne, kako se odziva v določenih položajih, spoznajo tudi “njen slovar” sporazumevanja.

V Zoološkem vrtu Ljubljana že 29 let razvijajo izobraževalne programe za različne ciljne skupine. Pedagoška vodja Irena Furlan.

Obiskovalce želimo naučiti odgovornega odnosa do živali, spoštovanja in ljubezni do živali, to je naše poslanstvo.

Zoo Ljubljana se po velikosti in ponudbi uvršča med srednje velike živalske vrtove. Sodobni vrtovi imajo tudi poudarjeno naravovarstveno vlogo. Direktorica Živalskega vrta Ljubljana Zdenka Ban Fischinger:

Veliko je še živali, ki si jih želimo v našem vrtu. Po prihodu levjega para se bomo najprej posvetili izboljšanju bivalnih razmer za že obstoječe prebivalce vrta, prva naslednja novost bo odprtje nove ograde za bobre, veselimo pa se tudi, da bomo kmalu prenovili bivališče morskih levov.