Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pokale Steklarne Rogaška bodo prejeli tudi tisti, ki bodo ta konec tedna v Planici poleteli najdlje
Britanska kraljica Elizabeta II., papež Janez Pavel II., legendarna dirkača Michael Schumacher in Valentino Rossi, smučarka Mikaela Shiffrin – to so le nekateri, ki imajo doma tudi pokal ali kakšen drug izdelek Steklarne Rogaška. Izdelki, ki nastajajo v steklarni z več kot 350-letno tradicijo in približno 900 zaposlenimi, so redno med slovenskimi protokolarnimi darili. Že dolga leta jih dobivajo tudi tisti, ki v Planici poletijo najdlje, pove Zlatko Novak, direktor razvoja novih izdelkov:
“Letos smo pokale prenovili. Oblikovala jih je naša oblikovalka. Likovno in oblikovalsko predstavljajo skakalnice z lepimi gravurami in pozlatami.”
Vse skupaj se je na tem območju začelo leta 1665. Najprej je bilo več steklarn, ki so obratovale sezonsko od aprila do oktobra, nato so peči ugasnili. Steklarstvo so omogočili bogati bukovi gozdovi in ruda kremenčevega peska. Ta je tudi danes osnova mase za stekleni izdelek, pri oblikovanju je še vedno nepogrešljiva steklarska pipa. Zlatko Novak pravi, da delo poteka v brigadah, v katerih je med pet in osem ljudi:
“To so krogličar, pomočnik, ki izpiha izdelek, mojster, ki dela peclje in podstavek, in še dva ali več. Postopek je tak, da nabiralec s steklarsko pipo najprej nabere tekoče steklo v peči in iz tega izpiha kroglico. Na to kroglico, ko se malo ohladi, še dodatno nabere steklo, nato pa se izdelek dokončno izpiha v lesenem ali kakšnem drugem modelu. Tako nastane navaden kozarec, ki mu pozneje odrežejo kapo in obrusijo robove.”
Nekateri steklarji za steklarske peči pravijo, da so vrata v pekel. “Danes ni več tako hudo, saj se ne uporablja več lončenih peči, ki so ogrevale še okolico. Se pa steklo tali na 1400, 1450 stopinjah Celzija, v delovišču ima temperaturo med 1150 in 1100 stopinjami. Ko je izdelek že napihan, pa ima še vedno temperaturo od 450 do 550 stopinj Celzija. Da zaradi napetosti v steklu ne poči, gre po izdelavi v hladilnico, kjer se ohlaja počasi,” še pove Novak.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Pokale Steklarne Rogaška bodo prejeli tudi tisti, ki bodo ta konec tedna v Planici poleteli najdlje
Britanska kraljica Elizabeta II., papež Janez Pavel II., legendarna dirkača Michael Schumacher in Valentino Rossi, smučarka Mikaela Shiffrin – to so le nekateri, ki imajo doma tudi pokal ali kakšen drug izdelek Steklarne Rogaška. Izdelki, ki nastajajo v steklarni z več kot 350-letno tradicijo in približno 900 zaposlenimi, so redno med slovenskimi protokolarnimi darili. Že dolga leta jih dobivajo tudi tisti, ki v Planici poletijo najdlje, pove Zlatko Novak, direktor razvoja novih izdelkov:
“Letos smo pokale prenovili. Oblikovala jih je naša oblikovalka. Likovno in oblikovalsko predstavljajo skakalnice z lepimi gravurami in pozlatami.”
Vse skupaj se je na tem območju začelo leta 1665. Najprej je bilo več steklarn, ki so obratovale sezonsko od aprila do oktobra, nato so peči ugasnili. Steklarstvo so omogočili bogati bukovi gozdovi in ruda kremenčevega peska. Ta je tudi danes osnova mase za stekleni izdelek, pri oblikovanju je še vedno nepogrešljiva steklarska pipa. Zlatko Novak pravi, da delo poteka v brigadah, v katerih je med pet in osem ljudi:
“To so krogličar, pomočnik, ki izpiha izdelek, mojster, ki dela peclje in podstavek, in še dva ali več. Postopek je tak, da nabiralec s steklarsko pipo najprej nabere tekoče steklo v peči in iz tega izpiha kroglico. Na to kroglico, ko se malo ohladi, še dodatno nabere steklo, nato pa se izdelek dokončno izpiha v lesenem ali kakšnem drugem modelu. Tako nastane navaden kozarec, ki mu pozneje odrežejo kapo in obrusijo robove.”
Nekateri steklarji za steklarske peči pravijo, da so vrata v pekel. “Danes ni več tako hudo, saj se ne uporablja več lončenih peči, ki so ogrevale še okolico. Se pa steklo tali na 1400, 1450 stopinjah Celzija, v delovišču ima temperaturo med 1150 in 1100 stopinjami. Ko je izdelek že napihan, pa ima še vedno temperaturo od 450 do 550 stopinj Celzija. Da zaradi napetosti v steklu ne poči, gre po izdelavi v hladilnico, kjer se ohlaja počasi,” še pove Novak.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.
Tudi pri nas so potrošniki vse bolj ozaveščeni in povprašujejo po živilih, pridobljenih na tradicionalen način. Ena teh metod je proizvodnja senenega mleka in mesa, v katerem tudi kmetje vidijo novo podjetniško priložnost. Drugačna tehnologija sicer prinaša več stroškov in manjšo donosnost, vendar kaže, da so ljudje za kakovost pripravljeni plačati več. Kakšne so izkušnje s proizvodnjo in prodajo senenega mleka, bo terenska ekipa Prvega preverila na kmetiji Apat v Šoštanju.
Luče bodo te dni po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem pa na osnovnih gorniških dejavnostih, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Kaj to pomeni za turizem in različne dejavnosti v Lučah, kaj prinaša domačinom in kaj obiskovalcem ter gornikom? Terenska ekipa Prvega se iz Luč oglasi v četrtek ob 11.30.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
V starem metliškem mestnem jedru, v neposredni bližini gradu, stoji Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki s svojo bogato zbirko prikazuje zgodovinsko dediščino in obširno dejavnost gasilstva od začetkov do današnjih dni. Da muzej stoji v Metliki, ni naključje. Prav tam je bilo namreč pred natanko 150 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Kakšno je bilo gasilsko delo pred poldrugim stoletjem, kako se je gasilstvo razvijalo, kakšno je stanje na področju gasilstva danes in s kakšnimi izzivi se gasilska društva srečujejo, o tem bomo spregovorili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Pridružite se nam ob 11h in 30 minut.
Slovenija je država v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da udari strela v hišo, bistveno manjšana. Z omenjeno problematiko se ukvarja tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je trenutno vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Inštitut obravnava tudi proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter meri kakovost zraka v okolju.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
V Maribor se že drugo leto zapored odpravljajo ljubitelji ugank, skrivnosti in iskanja pravih poti. Na enem izmed tamkajšnjih polj je nastal največji tematski park v Sloveniji, ki upošteva tudi sodobne ekološke smernice. Društvo za preživljanje prostega časa v naravi Labirint je postavilo koruzni blodnjak, v katerem obiskovalce poleg iskanja prave poti čaka tudi več miselnih iger, ugank in nalog. Pot iz labirinta bomo na Prvem iskali ob 11.30. Si upate z nami?
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Več kot sto tujcev, starih med 18 in 75 let, iz 32 držav te dni v Ljubljani končuje Poletno šolo slovenskega jezika. Vsak delovni dan zadnja dva ali štiri tedne so se s pomočjo učiteljev Centra za slovenščino kot drugega in tujega jezika soočali s slovenskimi skloni, dvojino in naglasi. Pomemben del učenja pa so tudi vodeni sprehodi po galerijah, muzejih in podobno. V živo iz predavalnice ljubljanske Filozofske fakultete.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji, ima pa tudi eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav na svetu – že leta 1884 so potapljači avstro-ogrske mornarice na Vrhniki izvedli dejanje, ki je reko poneslo v svet. Ekipa Prvega se zato odpravlja v Doživljajsko razstavišče Ljubljanica na Vrhniki, v katerem se bo potopila v podvodni svet arheologije in raziskala, kakšne najdbe skriva reka Ljubljanica ter kako opravijo dvig in konservacijo. Pridružite se nam ob 11.30!
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
»Ni dovolj samo vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je tudi narediti,« je misel nemškega duhovnika in zdravilca Sebastiana Kneippa, ki je živel v devetnajstem stoletju. Le kdo ne pozna vroče hladnih vodnih kopeli za utrjevanja telesa in krepitev odpornosti? Na Kamniškem so Kneippove terapije izvajali že v poznem 19. stoletju, zdaj se tradicija nadaljuje v Snoviku. Na najbrž najbolj vroč dan letošnjega junija bomo iskali osvežitev na nasprotnem polu temperaturne lestvice, spoznali bomo pet stebrov za zdravje telesa in duha, za ogrevanje pa jo bomo mahnili po bosonogi poti. Ob pol dvanajstih na Prvem.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.
Univerza v Ljubljani letos obeležuje 100-letnico obstoja, zato se bodo na posameznih članicah in samem sedežu univerze vse leto vrstili dogodki in prireditve. Te dni bo tako izšla posebna znamka s podobo deželnega dvorca, ki je sedež univerze že od samega začetka. In prav tja se odpravlja Prvi – da pregleda preteklost, predstavi sedanjost in pogleda v prihodnost te največje in najstarejše univerze pri nas. Danes ima 26 članic in skoraj 40 tisoč študentov, leta 1919 pa je bilo seveda popolnoma drugače. Več pa v četrtkovem dopoldnevu na Prvem.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Neveljaven email naslov
