Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pokale Steklarne Rogaška bodo prejeli tudi tisti, ki bodo ta konec tedna v Planici poleteli najdlje
Britanska kraljica Elizabeta II., papež Janez Pavel II., legendarna dirkača Michael Schumacher in Valentino Rossi, smučarka Mikaela Shiffrin – to so le nekateri, ki imajo doma tudi pokal ali kakšen drug izdelek Steklarne Rogaška. Izdelki, ki nastajajo v steklarni z več kot 350-letno tradicijo in približno 900 zaposlenimi, so redno med slovenskimi protokolarnimi darili. Že dolga leta jih dobivajo tudi tisti, ki v Planici poletijo najdlje, pove Zlatko Novak, direktor razvoja novih izdelkov:
“Letos smo pokale prenovili. Oblikovala jih je naša oblikovalka. Likovno in oblikovalsko predstavljajo skakalnice z lepimi gravurami in pozlatami.”
Vse skupaj se je na tem območju začelo leta 1665. Najprej je bilo več steklarn, ki so obratovale sezonsko od aprila do oktobra, nato so peči ugasnili. Steklarstvo so omogočili bogati bukovi gozdovi in ruda kremenčevega peska. Ta je tudi danes osnova mase za stekleni izdelek, pri oblikovanju je še vedno nepogrešljiva steklarska pipa. Zlatko Novak pravi, da delo poteka v brigadah, v katerih je med pet in osem ljudi:
“To so krogličar, pomočnik, ki izpiha izdelek, mojster, ki dela peclje in podstavek, in še dva ali več. Postopek je tak, da nabiralec s steklarsko pipo najprej nabere tekoče steklo v peči in iz tega izpiha kroglico. Na to kroglico, ko se malo ohladi, še dodatno nabere steklo, nato pa se izdelek dokončno izpiha v lesenem ali kakšnem drugem modelu. Tako nastane navaden kozarec, ki mu pozneje odrežejo kapo in obrusijo robove.”
Nekateri steklarji za steklarske peči pravijo, da so vrata v pekel. “Danes ni več tako hudo, saj se ne uporablja več lončenih peči, ki so ogrevale še okolico. Se pa steklo tali na 1400, 1450 stopinjah Celzija, v delovišču ima temperaturo med 1150 in 1100 stopinjami. Ko je izdelek že napihan, pa ima še vedno temperaturo od 450 do 550 stopinj Celzija. Da zaradi napetosti v steklu ne poči, gre po izdelavi v hladilnico, kjer se ohlaja počasi,” še pove Novak.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Pokale Steklarne Rogaška bodo prejeli tudi tisti, ki bodo ta konec tedna v Planici poleteli najdlje
Britanska kraljica Elizabeta II., papež Janez Pavel II., legendarna dirkača Michael Schumacher in Valentino Rossi, smučarka Mikaela Shiffrin – to so le nekateri, ki imajo doma tudi pokal ali kakšen drug izdelek Steklarne Rogaška. Izdelki, ki nastajajo v steklarni z več kot 350-letno tradicijo in približno 900 zaposlenimi, so redno med slovenskimi protokolarnimi darili. Že dolga leta jih dobivajo tudi tisti, ki v Planici poletijo najdlje, pove Zlatko Novak, direktor razvoja novih izdelkov:
“Letos smo pokale prenovili. Oblikovala jih je naša oblikovalka. Likovno in oblikovalsko predstavljajo skakalnice z lepimi gravurami in pozlatami.”
Vse skupaj se je na tem območju začelo leta 1665. Najprej je bilo več steklarn, ki so obratovale sezonsko od aprila do oktobra, nato so peči ugasnili. Steklarstvo so omogočili bogati bukovi gozdovi in ruda kremenčevega peska. Ta je tudi danes osnova mase za stekleni izdelek, pri oblikovanju je še vedno nepogrešljiva steklarska pipa. Zlatko Novak pravi, da delo poteka v brigadah, v katerih je med pet in osem ljudi:
“To so krogličar, pomočnik, ki izpiha izdelek, mojster, ki dela peclje in podstavek, in še dva ali več. Postopek je tak, da nabiralec s steklarsko pipo najprej nabere tekoče steklo v peči in iz tega izpiha kroglico. Na to kroglico, ko se malo ohladi, še dodatno nabere steklo, nato pa se izdelek dokončno izpiha v lesenem ali kakšnem drugem modelu. Tako nastane navaden kozarec, ki mu pozneje odrežejo kapo in obrusijo robove.”
Nekateri steklarji za steklarske peči pravijo, da so vrata v pekel. “Danes ni več tako hudo, saj se ne uporablja več lončenih peči, ki so ogrevale še okolico. Se pa steklo tali na 1400, 1450 stopinjah Celzija, v delovišču ima temperaturo med 1150 in 1100 stopinjami. Ko je izdelek že napihan, pa ima še vedno temperaturo od 450 do 550 stopinj Celzija. Da zaradi napetosti v steklu ne poči, gre po izdelavi v hladilnico, kjer se ohlaja počasi,” še pove Novak.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Poletno sonce ne skopari z močnimi žarki, pred katerimi se lahko zavarujemo tudi s slamnikom. V iskanju svojega slamnika se bo ekipa Prvega seveda podala v Domžale, ki so bile nekoč eno od pomembnih središč slamnikarske dejavnosti. Domžalski slamniki so sloveli daleč naokoli, izvažali so jih celo v ZDA, v najboljših časih pa je v Domžalah delovalo celo več kot 20 slamnikarskih tovarn. Kako so slamniki našli pot do Domžal, kako nastanejo, kateri so bili in so najbolj iskani, zakaj je slamnikarstvo sčasoma zamrlo in kako se zadnja leta spet obuja, boste slišali v javljanju iz Slamnikarskega muzeja po pol dvanajsti.
Tretji vikend v juniju se bo v Podbrdu v Baški grapi vnovič odvijal tekaški festival. Ta udeležencem ponuja bolj in manj zahtevne proge, ki potekajo po vrhovih nad Podbrdom in po mejah petih občin. Najbolj zahtevna je proga Ultra pušeljc trail, ki je dolga 105 kilometrov z višinsko razliko 6800 metrov vzponov in spustov. Novost letošnjega festivala je prvi gasilski gorski tek, s katerim organizatorji želijo izkazati čast in podporo gasilcem ter jih spodbuditi h kondicijski pripravi na gasilsko olimpijado.
Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi svoje pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom smo jih iztrebili v 17. in 18. stoletju, leta 1998 pa so jih spet opazili v porečju Krke, kamor so prišli s Hrvaške. Od takrat so svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo, bomo pa v četrtek po pol 12. obiskali enega od njihovih domov - bobrišče v Podsredi.
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem. “To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na robu Ljubljanskega barja se je odprla nova raziskovalna postaja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam bodo moči združili raziskovalci iz biološkega, arheološkega, geografskega in paleontološkega inštituta ZRC SAZU. Kakšne raziskave jim bodo omogočili novi prostori in sodobna oprema, bo v oddaji Prvi na obisku preverila naša terenska ekipa, v četrtek ob pol dvanajstih.
Slovenci smo po zaslugi sorazmerno zgodnje ustanovitve Slovenskega filmskega arhiva eden redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati in ohraniti večino narodove filmske dediščine. V petdesetih letih delovanja se je v arhivu nabralo okoli 12.000 naslovov, tam najdete tako prve slovenske filmske zapise dr. Grossmanna, slovenske filmske klasike kot tudi najnovejše dosežke slovenske kinematografije. Kaj bi v arhivu še moralo biti, kako strokovnjaki filmsko gradivo hranijo in ohranjajo ter kako lahko do njega pride zainteresirana javnost, bomo odkrivali na obisku med koluti v Slovenskem filmskem arhivu.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Izraz carina je v slovenski jezik prišel iz srbskega oziroma hrvaško govorečega območja. Beseda cárina, ki izhaja iz besede car, je nekoč označevala dajatev, ki je bila namenjena carju. Od časov carjev je minilo že kar nekaj časa. Pobrane carine gredo danes v državni proračunu. In kljub temu, da bi marsikdo mislil, da so slovenski cariniki z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo izgubili svojo vlogo, temu ni tako. Med drugim lahko njihove mobilne enote srečate v notranjosti države pri preverjanju pogonskega goriva, najdete pa jih seveda tudi na letališču Jožeta Pučnika, kamor se je danes odpravila naša terenska ekipa.
Neveljaven email naslov
