Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če ste se zadnjih nekaj dni vozili skozi Bled, vas je morda presenetil ogromen mešalnik pijač pri križišču za Ribno. Ta opozarja na 14. evropsko mladinsko barmansko tekmovanje G&T Cup Bled, ki ga prirejajo študentje tamkajšnje Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem. "Shakerje" oz. mešalnike pijač bo stresalo 30 tekmovalk in tekmovalcev iz različnih evropskih držav, rdeča nit tekmovanja pa je tokrat povezava koktajlov z likovno umetnostjo. Med mlade barmane se bo ob 11.30 pomešala tudi terenska ekipa Prvega.
Prvi na Evropskem tekmovanju mladih barmanov na Bledu
Če ste se zadnjih nekaj dni vozili skozi Bled, vas je morda presenetil ogromen mešalnik pijač pri križišču za Ribno. Ta je mimoidoče opozarjal na 14. evropsko mladinsko barmansko tekmovanje G&T Cup Bled, ki so ga v celoti organizirali študentje tamkajšnje Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem. »Shakerje« oz. mešalnike pijač je stresalo 25 tekmovalk in tekmovalcev iz 8 evropskih držav, rdeča nit tekmovanja pa je bila tokrat povezava koktajlov z likovno umetnostjo.
Tekmovalci so namreč en mesec pred tekmovanjem izvedeli, katero delo iz svetovne likovne zakladnice morajo upodobiti v koktajlu. Z barvo, okusom, dodatki, pa tudi z zgodbo in interpretacijo oz. predstavitvijo.
“Naš glavni namen je bil spodbujanje kreativne plati mladih barmanov, da pomislijo malo izven okvirjev neke klasike in ustvarjajo nove zgodbe z dodano vrednostjo, ki so prenosljive v praktične primere prodaje na vsakodnevni ravni … Vsak koktajl je lahko odličen po okusu, izgleda lepo, a če nima neke dodane vrednosti, če nam ga nekdo ne predstavi, če ne poznamo ozadja, vrednost koktajla pade.” (Tilen Albreht, vodja tekmovanja)
In kaj vse je komisija, sestavljena iz strokovnjakov z različnih področij, ocenjevala?
“Na prvem mestu strokovno delo, tehniko in okus koktajla, potem nastop, zgodbo, jezik in povezavo koktajla z umetnostjo, pa tudi pametno uporabo pijač in celoten vtis.”
Koktajl je mešanica vsaj dveh pijač, pravi definicija. Ni pa vsaka mešanica pijač koktajl, tako se na primer “bevanda” ali “špricer” ne moreta primerjati z umetninami, poimenovanimi po petelinjem repu. In Slovenci smo v pripravi slednjih v samem svetovnem vrhu, tudi mladi slovenski barmani (dijaki in študenti gostinskih in turističnih srednjih in višjih šol) so se na blejskem tekmovanju odlično odrezali. Tudi študenti organizatorji so opravili izvrstno delo in dobili veliko neprecenljivih izkušenj.
“S takim delom želimo naše študente pripraviti na trg dela, da so pripravljeni na organizacijo dogodkov in sodelovanje na njih … Študenti na primer tudi v našem šolskem hotelu opravljajo različna strokovna dela z neposrednimi gosti iz Slovenije in tujine. Ne le na področju barmanstva, ampak tudi na področju strežbe, kuhinje, velnesa … Študent se kali od osnovnih poklicev vse do vodilnih mest. In naš diplomant je pripravljen na trg dela tako pri nas kot v tujini.” (mag. Peter Mihelčič, direktor Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled)
Dobro izobražen kader s konkretnimi delovnimi izkušnjami je v gostinstvu in turizmu zelo iskan.
“Pomanjkanje tega kadra je veliko tako v Sloveniji kot v Evropi, mi vabimo mlade, da pridobijo potrebno izobrazbo na naši šoli, obenem pa jih spodbujamo, da opravljajo prakso v tujini, da pridobijo dodatno znanje in izkušnje, potem pa se vrnejo nazaj in v Sloveniji uporabijo ta znanja in veščine.”
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Če ste se zadnjih nekaj dni vozili skozi Bled, vas je morda presenetil ogromen mešalnik pijač pri križišču za Ribno. Ta opozarja na 14. evropsko mladinsko barmansko tekmovanje G&T Cup Bled, ki ga prirejajo študentje tamkajšnje Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem. "Shakerje" oz. mešalnike pijač bo stresalo 30 tekmovalk in tekmovalcev iz različnih evropskih držav, rdeča nit tekmovanja pa je tokrat povezava koktajlov z likovno umetnostjo. Med mlade barmane se bo ob 11.30 pomešala tudi terenska ekipa Prvega.
Prvi na Evropskem tekmovanju mladih barmanov na Bledu
Če ste se zadnjih nekaj dni vozili skozi Bled, vas je morda presenetil ogromen mešalnik pijač pri križišču za Ribno. Ta je mimoidoče opozarjal na 14. evropsko mladinsko barmansko tekmovanje G&T Cup Bled, ki so ga v celoti organizirali študentje tamkajšnje Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem. »Shakerje« oz. mešalnike pijač je stresalo 25 tekmovalk in tekmovalcev iz 8 evropskih držav, rdeča nit tekmovanja pa je bila tokrat povezava koktajlov z likovno umetnostjo.
Tekmovalci so namreč en mesec pred tekmovanjem izvedeli, katero delo iz svetovne likovne zakladnice morajo upodobiti v koktajlu. Z barvo, okusom, dodatki, pa tudi z zgodbo in interpretacijo oz. predstavitvijo.
“Naš glavni namen je bil spodbujanje kreativne plati mladih barmanov, da pomislijo malo izven okvirjev neke klasike in ustvarjajo nove zgodbe z dodano vrednostjo, ki so prenosljive v praktične primere prodaje na vsakodnevni ravni … Vsak koktajl je lahko odličen po okusu, izgleda lepo, a če nima neke dodane vrednosti, če nam ga nekdo ne predstavi, če ne poznamo ozadja, vrednost koktajla pade.” (Tilen Albreht, vodja tekmovanja)
In kaj vse je komisija, sestavljena iz strokovnjakov z različnih področij, ocenjevala?
“Na prvem mestu strokovno delo, tehniko in okus koktajla, potem nastop, zgodbo, jezik in povezavo koktajla z umetnostjo, pa tudi pametno uporabo pijač in celoten vtis.”
Koktajl je mešanica vsaj dveh pijač, pravi definicija. Ni pa vsaka mešanica pijač koktajl, tako se na primer “bevanda” ali “špricer” ne moreta primerjati z umetninami, poimenovanimi po petelinjem repu. In Slovenci smo v pripravi slednjih v samem svetovnem vrhu, tudi mladi slovenski barmani (dijaki in študenti gostinskih in turističnih srednjih in višjih šol) so se na blejskem tekmovanju odlično odrezali. Tudi študenti organizatorji so opravili izvrstno delo in dobili veliko neprecenljivih izkušenj.
“S takim delom želimo naše študente pripraviti na trg dela, da so pripravljeni na organizacijo dogodkov in sodelovanje na njih … Študenti na primer tudi v našem šolskem hotelu opravljajo različna strokovna dela z neposrednimi gosti iz Slovenije in tujine. Ne le na področju barmanstva, ampak tudi na področju strežbe, kuhinje, velnesa … Študent se kali od osnovnih poklicev vse do vodilnih mest. In naš diplomant je pripravljen na trg dela tako pri nas kot v tujini.” (mag. Peter Mihelčič, direktor Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled)
Dobro izobražen kader s konkretnimi delovnimi izkušnjami je v gostinstvu in turizmu zelo iskan.
“Pomanjkanje tega kadra je veliko tako v Sloveniji kot v Evropi, mi vabimo mlade, da pridobijo potrebno izobrazbo na naši šoli, obenem pa jih spodbujamo, da opravljajo prakso v tujini, da pridobijo dodatno znanje in izkušnje, potem pa se vrnejo nazaj in v Sloveniji uporabijo ta znanja in veščine.”
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.
Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.
Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.
“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov