Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija se ponaša z eno največjih raznolikosti živih vrst v Evropi. V tednu, ko praznujemo dan biodiverzitete, bo Prvi obiskal eno najbolj pestrih območij pri nas – 222 kvadratnih kilometrov velik Notranjski regijski park. »Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave,« je o jezeru, eni najbolj prepoznavnih znamenitosti parka, zapisal Janez Vajkard Valvasor. Območje parka je dom več kot 270 vrst ptic in čez 100 vrst dnevnih metuljev, med množico cvetic pa tam uspevajo tudi »mesojede«, ter druge redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste rastlin. Nekatere vam bomo na Prvem predstavili v četrtek med 11.30 in 12.00.
Notranjski regijski park
Slovenija se ponaša z eno največjih raznovrstnosti živih vrst v Evropi. V tednu, ko praznujemo dan biodiverzitete, je ekipa Prvega obiskala eno najbolj pestrih območij pri nas – 222 kvadratnih kilometrov velik Notranjski regijski park. Trije “dragulji” tega območja so Križna jama, Rakov Škocjan in Cerkniško jezero.
Janez Vajkard Valvasor: “Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave in lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave.”
Območje parka je dom več kot 270 vrst ptic in več kot sto vrst dnevnih metuljev, med množico cvetic pa tam uspevajo tudi »mesojede« ter druge redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste rastlin. “Imamo naravno dediščino svetovnega formata,” je povedal strokovni vodja parka Tomaž Jančar. Turistični razvoj tega območja pa je mogoč le ob upoštevanju omejitev, ki jih narava oziroma skrb zanjo ima. Promet čez Cerkniško jezero je tako ob nedeljah, ko je obiskovalcev največ, omejen. Na to opozarja tudi prometni znak, ki ga turisti po večini upoštevajo. V tem in naslednjem letu na območju celotnega parka sicer načrtujejo veliko novosti: pet ornitoloških opazovalnic, tri plavajoče pomole, vstopno infotočko, urejene pohodne in kolesarske poti. Vse to s premislekom in v soglasju s stroko, poudarja direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.
“Postavljajo se temelji, da bomo pametno izkoristili tisto, kar nam je narava dala.”
403 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Slovenija se ponaša z eno največjih raznolikosti živih vrst v Evropi. V tednu, ko praznujemo dan biodiverzitete, bo Prvi obiskal eno najbolj pestrih območij pri nas – 222 kvadratnih kilometrov velik Notranjski regijski park. »Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave,« je o jezeru, eni najbolj prepoznavnih znamenitosti parka, zapisal Janez Vajkard Valvasor. Območje parka je dom več kot 270 vrst ptic in čez 100 vrst dnevnih metuljev, med množico cvetic pa tam uspevajo tudi »mesojede«, ter druge redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste rastlin. Nekatere vam bomo na Prvem predstavili v četrtek med 11.30 in 12.00.
Notranjski regijski park
Slovenija se ponaša z eno največjih raznovrstnosti živih vrst v Evropi. V tednu, ko praznujemo dan biodiverzitete, je ekipa Prvega obiskala eno najbolj pestrih območij pri nas – 222 kvadratnih kilometrov velik Notranjski regijski park. Trije “dragulji” tega območja so Križna jama, Rakov Škocjan in Cerkniško jezero.
Janez Vajkard Valvasor: “Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave in lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave.”
Območje parka je dom več kot 270 vrst ptic in več kot sto vrst dnevnih metuljev, med množico cvetic pa tam uspevajo tudi »mesojede« ter druge redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste rastlin. “Imamo naravno dediščino svetovnega formata,” je povedal strokovni vodja parka Tomaž Jančar. Turistični razvoj tega območja pa je mogoč le ob upoštevanju omejitev, ki jih narava oziroma skrb zanjo ima. Promet čez Cerkniško jezero je tako ob nedeljah, ko je obiskovalcev največ, omejen. Na to opozarja tudi prometni znak, ki ga turisti po večini upoštevajo. V tem in naslednjem letu na območju celotnega parka sicer načrtujejo veliko novosti: pet ornitoloških opazovalnic, tri plavajoče pomole, vstopno infotočko, urejene pohodne in kolesarske poti. Vse to s premislekom in v soglasju s stroko, poudarja direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.
“Postavljajo se temelji, da bomo pametno izkoristili tisto, kar nam je narava dala.”
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.
Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.
Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.
“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ste vedeli, da v Sloveniji deluje Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki prebivalcem zagotavlja osnovne življenjske potrebščine v primeru vojne, večjih naravnih nesreč ali v drugih primerih, ko je normalna preskrba s hrano, vodo, zdravili ali naftnimi derivati prekinjena? Kaj vse hrani naša država kot blagovne rezerve, kje in kako poteka logistika? Kdaj se državne blagovne rezerve sprostijo, za koliko časa zadostujejo in kdaj so bile do zdaj že uporabljene? Naša ekipa bo ob 11.30 v oddaji Prvi na obisku odgrnila vsaj del tančice, ki prekriva to nekdanjo državno skrivnost.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
7. januarja bo minilo 60. let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika, 23. januarja pa 145 let od njegovega rojstva. Leto 2017 je zato razglašeno za Plečnikovo leto. V spomin na mojstra, ki je svoje sledove pustil v treh evropskih prestolnicah: na Dunaju, v Pragi in predvsem v Ljubljani, bodo številne kulturne ustanove priredile posebne dogodke. Terenska ekipa Prvega se zato odpravlja v Trnovo, v prenovljeno Plečnikovo hišo, ki ponuja bogat vpogled v življenje mojstra arhitekture. Pobliže bomo spoznali Plečnikove vsakodnevne asketske navade, njegove skrivnostne platonske ljubezenske zveze in perfekcionizem, ki je oblikoval vsa njegova dela. Ob 11:30 na Prvem!
Prvi danes odhaja na obisk v novogoriško skupnost Srečanje, ki že 20 let skrbi za komune po Sloveniji. Te, v nasprotju s splošnim prepričanjem, niso sanatoriji. V komunah se odvisniki učijo, kako prevzeti odgovornost za svoja dejanja in se pripravljajo na življenje brez droge. S strokovnimi delavci, prostovoljci in uporabniki komune se bosta pogovarjala Peter Močnik in Darja Pograjc, obisk pa bomo popestrili z bluesom. Vabljeni v našo družbo v četrtek po enajsti!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega bo obiskala Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, ki letos praznuje 80 let. Trenutno v njem biva 220 stanovalcev, tudi slepi in slabovidni, ki se jim prilagajajo s sodobnimi pripomočki in posebnimi prilagoditvami. Slišali boste, po čem se škofjeloški center še razlikuje od ostalih domov za starejše po Sloveniji, kako se na prihajajoče praznike pripravljajo stanovalci centra in s katerimi čutili zaznavajo božič in novo leto slepi in slabovidni. Za popestritev slušnih zaznav prisotnih in vseh vas pred radijskimi sprejemniki bosta poskrbela člana skupine Rok'n'band. Bodite z nami v četrtek po enajsti na Prvem!
Zaradi socialne stiske se nekatere družine, starejši in brezposelni veselega decembra ne veselijo tako, kot ostali. Številni se vsakodnevno po pomoč in topel obrok zatečejo v ljudske kuhinje. Ekipa Prvega programa bo obiskala celjsko, ki deluje že od leta 1998, zadnja tri leta v delu tamkajšnje osnovne šole z lastnim vhodom. Pred dobrimi desetimi leti so v njej razdelili manj kot 100 obrokov na dan, danes nekajkrat toliko. V četrtek med 11.30 in 12.00 na Prvem programu.
Smučarska sezona trka na vrata, zato se v teh dneh vrstijo številni sejmi nove in rabljene smučarske opreme. Ekipa Prvega programa bo v četrtek 1. decembra obiskala Smučarski sejem Snežinka, ki bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal do nedelje. Med stojnicami tega največjega tovrstnega sejma pri nas se bomo sprehodili skupaj s strokovnjaki. Preverili bomo, kako prepoznati kakovostne rabljene smučke in čevlje, zanimala nas bo cenovna dostopnost opreme za smučarje, deskarje in tekače na smučeh, opozorili pa bomo seveda tudi na pomembnost ustrezne telesne priprave. Prvi bomo na obisku v četrtek med 11.30 in 12.00.
Ste vedeli, da imamo v Sloveniji najstarejšo tovarno sladkih proizvodov v državah nekdanje Jugoslavije? Tovarno, ki danes letno izdela 5.000 ton raznovrstnih bonbonov in svoje izdelke izvaža v 41 držav po vsem svetu? Častitljivih 140 let letos praznuje blagovna znamka Šumi, ki je bila del odraščanja vsakega od nas. Visoki C, Fru Fru, Herba, Šššum so imena nekaterih najbolj priljubljenih bonbonov, morda manj znano pa je, da so v Šumiju izdelovali tudi napolitanke, čokolade, marmelade in celo malinovec. Z namenom obujanja sladkih spominov bo ekipa Prvega obiskala Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, kjer bo do 17. januarja na ogled razstava Bonboni vseh generacij (140 let Šumija).
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov
