Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Zaradi helikopterske pomoči in primerno urejenih pristajališč pacienti do oskrbe pridejo v le nekaj deset minutah namesto v uri in več

Ena najnovejših pridobitev izolske splošne bolnišnice je urejen heliport na ploščadi pred glavno stavbo. Na njem še niso sprejeli nobenega helikopterja, saj še pridobivajo obratovalno dovoljenje, so nam pojasnili v bolnišnici. Ocenjujejo, da bodo zaradi naložbe, vredna okvirno pol milijona evrov, letno lahko pomagali med 60 in 80 pacientom.

“Eni takih standardnih poletov so poleti z novorojenčki, ko nas porod preseneti in otrok potrebuje nadaljnjo obravnavo, pa prevoz pacientov s hudimi poškodbami, razne žilne patologije,” okoliščine, zaradi katerih se najpogosteje odločijo za aktivacijo helikopterskega prevoza, opiše predstojnik urgentnega centra SBI asistent Peter Golob, dr. med.

Helikopterski prevoz ima več prednosti: prepreči, da bi na cesti naleteli na različne neugodne situacije, kot je zastoj zaradi prometne nesreče, je bolj miren kot prevoz z reševalnim vozilom, poteka brez velikih pospeškov ali pojemkov, predvsem pa je hitrejši. Za primer – prevoz iz Slovenj Gradca do ljubljanskega UKC-ja po cesti traja okoli uro in pol, helikopter to pot opravi v 10 do 20 minutah.

Bazi helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) sta v Sloveniji v Mariboru in na Brniku. Gorenjsko bazo vodi Uroš Lampič, dr. med., ki pove, da so v ekipi, ki v 12, 13 minutah po klicu v bazo že vzleti, zdravnik, reševalec, pilot in za primere reševanja v gorah še gorski reševalec. Njihova pot od baze do slovenske obale traja okoli 25 minut, do 40 minut, če je cilj v Prekmurju, ki ga sicer načeloma pokrivajo iz mariborske baze. Pove, da je še posebej težavo takrat, ko se ne da pristati, ali ko se pacientu spremeni stanje in ni dovolj stabilen za prevoz. Skrbi ga tudi starajoča se helikopterska flota, ki jo zagotavljata slovenska vojska in policija.

“Naš cilj je optimizirati prevoz za pacienta. Mi še vedno upamo, da se bodo potrebna sredstva našla. Mislimo, da je ta del pomoči bolnikom za urejeno zdravstveno okolje nujen. Skoraj vsako leto slišimo nekaj na to temo in se potem vse uredi. Bo pa potrebna trajna rešitev, da ne bomo vsako leto ugotavljali, da sredstev ni več,” še eno perečo temo – pomanjkanje sredstev za helikopterske prevoze – komentira dr. Golob.