Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Zaradi helikopterske pomoči in primerno urejenih pristajališč pacienti do oskrbe pridejo v le nekaj deset minutah namesto v uri in več
Ena najnovejših pridobitev izolske splošne bolnišnice je urejen heliport na ploščadi pred glavno stavbo. Na njem še niso sprejeli nobenega helikopterja, saj še pridobivajo obratovalno dovoljenje, so nam pojasnili v bolnišnici. Ocenjujejo, da bodo zaradi naložbe, vredna okvirno pol milijona evrov, letno lahko pomagali med 60 in 80 pacientom.
“Eni takih standardnih poletov so poleti z novorojenčki, ko nas porod preseneti in otrok potrebuje nadaljnjo obravnavo, pa prevoz pacientov s hudimi poškodbami, razne žilne patologije,” okoliščine, zaradi katerih se najpogosteje odločijo za aktivacijo helikopterskega prevoza, opiše predstojnik urgentnega centra SBI asistent Peter Golob, dr. med.
Helikopterski prevoz ima več prednosti: prepreči, da bi na cesti naleteli na različne neugodne situacije, kot je zastoj zaradi prometne nesreče, je bolj miren kot prevoz z reševalnim vozilom, poteka brez velikih pospeškov ali pojemkov, predvsem pa je hitrejši. Za primer – prevoz iz Slovenj Gradca do ljubljanskega UKC-ja po cesti traja okoli uro in pol, helikopter to pot opravi v 10 do 20 minutah.
Bazi helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) sta v Sloveniji v Mariboru in na Brniku. Gorenjsko bazo vodi Uroš Lampič, dr. med., ki pove, da so v ekipi, ki v 12, 13 minutah po klicu v bazo že vzleti, zdravnik, reševalec, pilot in za primere reševanja v gorah še gorski reševalec. Njihova pot od baze do slovenske obale traja okoli 25 minut, do 40 minut, če je cilj v Prekmurju, ki ga sicer načeloma pokrivajo iz mariborske baze. Pove, da je še posebej težavo takrat, ko se ne da pristati, ali ko se pacientu spremeni stanje in ni dovolj stabilen za prevoz. Skrbi ga tudi starajoča se helikopterska flota, ki jo zagotavljata slovenska vojska in policija.
“Naš cilj je optimizirati prevoz za pacienta. Mi še vedno upamo, da se bodo potrebna sredstva našla. Mislimo, da je ta del pomoči bolnikom za urejeno zdravstveno okolje nujen. Skoraj vsako leto slišimo nekaj na to temo in se potem vse uredi. Bo pa potrebna trajna rešitev, da ne bomo vsako leto ugotavljali, da sredstev ni več,” še eno perečo temo – pomanjkanje sredstev za helikopterske prevoze – komentira dr. Golob.
408 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Zaradi helikopterske pomoči in primerno urejenih pristajališč pacienti do oskrbe pridejo v le nekaj deset minutah namesto v uri in več
Ena najnovejših pridobitev izolske splošne bolnišnice je urejen heliport na ploščadi pred glavno stavbo. Na njem še niso sprejeli nobenega helikopterja, saj še pridobivajo obratovalno dovoljenje, so nam pojasnili v bolnišnici. Ocenjujejo, da bodo zaradi naložbe, vredna okvirno pol milijona evrov, letno lahko pomagali med 60 in 80 pacientom.
“Eni takih standardnih poletov so poleti z novorojenčki, ko nas porod preseneti in otrok potrebuje nadaljnjo obravnavo, pa prevoz pacientov s hudimi poškodbami, razne žilne patologije,” okoliščine, zaradi katerih se najpogosteje odločijo za aktivacijo helikopterskega prevoza, opiše predstojnik urgentnega centra SBI asistent Peter Golob, dr. med.
Helikopterski prevoz ima več prednosti: prepreči, da bi na cesti naleteli na različne neugodne situacije, kot je zastoj zaradi prometne nesreče, je bolj miren kot prevoz z reševalnim vozilom, poteka brez velikih pospeškov ali pojemkov, predvsem pa je hitrejši. Za primer – prevoz iz Slovenj Gradca do ljubljanskega UKC-ja po cesti traja okoli uro in pol, helikopter to pot opravi v 10 do 20 minutah.
Bazi helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) sta v Sloveniji v Mariboru in na Brniku. Gorenjsko bazo vodi Uroš Lampič, dr. med., ki pove, da so v ekipi, ki v 12, 13 minutah po klicu v bazo že vzleti, zdravnik, reševalec, pilot in za primere reševanja v gorah še gorski reševalec. Njihova pot od baze do slovenske obale traja okoli 25 minut, do 40 minut, če je cilj v Prekmurju, ki ga sicer načeloma pokrivajo iz mariborske baze. Pove, da je še posebej težavo takrat, ko se ne da pristati, ali ko se pacientu spremeni stanje in ni dovolj stabilen za prevoz. Skrbi ga tudi starajoča se helikopterska flota, ki jo zagotavljata slovenska vojska in policija.
“Naš cilj je optimizirati prevoz za pacienta. Mi še vedno upamo, da se bodo potrebna sredstva našla. Mislimo, da je ta del pomoči bolnikom za urejeno zdravstveno okolje nujen. Skoraj vsako leto slišimo nekaj na to temo in se potem vse uredi. Bo pa potrebna trajna rešitev, da ne bomo vsako leto ugotavljali, da sredstev ni več,” še eno perečo temo – pomanjkanje sredstev za helikopterske prevoze – komentira dr. Golob.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Letos mineva 100 let od nastanka znamenite Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ob tej priložnosti sta Loški muzej in občina Gorenja Vas - Poljane obnovila zbirke v Tavčarjevem dvorcu na Visokem in tudi tamkajšnjo knjižnico. Loški muzej namreč hrani celotno knjižnico Ivana Tavčarja, ki jo je imel na Visokem, z več kot 600 različnimi deli, od znanstvenih do leposlovnih. Letos bodo na tablicah predstavljeni originali Cvetja v jeseni, ki so izhajali v časopisu Ljubljanski zvon, vrstijo se predstave, pripravili so novo tematsko pot, obnovili teniško igrišče. Skratka, ohranjanje in oživljanje dediščine Ivana Tavčarja in dvorca Visoko, to so razlogi za tokratni Prvi na obisku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh 26 mladih, med katerimi so tudi begunci in 8 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, v medkulturnem okolju na Pokljuki kakovostno preživlja poletje. Namen mednarodne mladinske izmenjave »Skupaj zmoremo!« je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi raziskujejo tematike identitete, medkulturnosti in migracij ter jih izražajo preko različnih medijev, kot so fotografija, video, gledališče, likovna umetnost in pisana beseda. Kakšni so dnevi na taboru, kakšne vrednote si delijo prav vsi od njih, ne glede na narodnost, veroizpoved in druge osebne okoliščine, kako so se povezali z lokalnimi prebivalci in katere lepote Slovenije so že odkrili, slišite v četrtek med pol dvanajsto in dvanajsto.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!
Kar sedem od desetih družin v Sloveniji ima hišnega ljubljenčka, med 7000 in 8000 živali pa je vsako leto zapuščenih, izgubljenih, odvzetih ali oddanih. Na vrhuncu sezone mladičev ter velikega števila zapuščenih živali in bolezni bo ekipa Prvega programa obiskala največjega od šestnajstih zavetišč pri nas. V Ljubljanskem zavetišču na Gmajnicah oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali. Kako pogosto sprejmejo odvržene mačje mladiče z ulice, koliko dela zahteva zavržen, agresiven in plašen pes, koliko časa po navadi traja, da živalim najdejo nove lastnike, ter kako uspešen je program prostovoljnega sprehajanja psov? O vsem tem v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.
Neveljaven email naslov