Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Pot med krošnjami - pogled na pohorske gozdove od zgoraj
Ste se kdaj vprašali, kakšen je pogled na pohorske gozdove od zgoraj? Kako Roglo in okoliške kraje vidijo ptiči in kako se počutijo, ko letijo med krošnjami tamkajšnjih dreves? Zdaj boste vsaj del tega lahko občutili tudi sami. Leteli ne boste, se pa lahko sprehodite po dober kilometer dolgi sprehajalni poti visoko nad tlemi. Na Rogli je namreč zaživela nova turistična atrakcija Pot med krošnjami Pohorje, ki vam ponuja izjemen razgled in razlago, zakaj je pohorska narava tako edinstvena. Dr. Jurij Gulič, direktor Poti med krošnjami Pohorje d.o.o., poudarja, da sama ideja spoznavanja narave visoko v zraku ni čisto nova.
Ideja je vzniknila na Bavarskem v narodnem parku Bavarski gozd. Prejšnji teden je minila deseta obletnica, odkar so postavili prvi tovrstni objekt v Evropi. Takšnih objektov je že kar nekaj, ta na Rogli je 9. po vrsti, na kar moramo biti zelo ponosni. Sama pot je dolga 1000 metrov, če pa se povzpnemo na sam stolp, ki je visok 37 metrov in se vračamo na izhodiščno točko, bomo prehodili 1500 metrov. Najvišja točka poti je 20 metrov nad tlemi, kar pomeni, da smo v tem okolju dejansko nad krošnjami dreves. Iz te točke lahko vidimo skoraj celotno Slovenijo.
Odgovorni projektant Oskar Virag hkrati poudarja, da gre za projekt, ki ga je bilo potrebno konkretno prilagoditi slovenski zakonodaji. Objekt je bil postavljen v 3 mesecih.
Objekt je sestavljen iz treh delov. Dva dela, pot in stolp so sestavljeni iz elementov, ki so bili prej zgrajeni ali postavljeni v proizvodnji in so bili na lokacijo samo prepeljani ali sestavljeni. Tako je bila možna hitra gradnja. Kompleten objekt je sestavljen iz lesa duglazije, ki smo ga pripeljali iz Nemčije. Ta vrsta lesa se vedno bolj uporablja v gospodarstvu kot nadomestek za smreko in macesen. Izbrali smo ga zaradi odpornosti na vremensko dogajanje.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Pot med krošnjami - pogled na pohorske gozdove od zgoraj
Ste se kdaj vprašali, kakšen je pogled na pohorske gozdove od zgoraj? Kako Roglo in okoliške kraje vidijo ptiči in kako se počutijo, ko letijo med krošnjami tamkajšnjih dreves? Zdaj boste vsaj del tega lahko občutili tudi sami. Leteli ne boste, se pa lahko sprehodite po dober kilometer dolgi sprehajalni poti visoko nad tlemi. Na Rogli je namreč zaživela nova turistična atrakcija Pot med krošnjami Pohorje, ki vam ponuja izjemen razgled in razlago, zakaj je pohorska narava tako edinstvena. Dr. Jurij Gulič, direktor Poti med krošnjami Pohorje d.o.o., poudarja, da sama ideja spoznavanja narave visoko v zraku ni čisto nova.
Ideja je vzniknila na Bavarskem v narodnem parku Bavarski gozd. Prejšnji teden je minila deseta obletnica, odkar so postavili prvi tovrstni objekt v Evropi. Takšnih objektov je že kar nekaj, ta na Rogli je 9. po vrsti, na kar moramo biti zelo ponosni. Sama pot je dolga 1000 metrov, če pa se povzpnemo na sam stolp, ki je visok 37 metrov in se vračamo na izhodiščno točko, bomo prehodili 1500 metrov. Najvišja točka poti je 20 metrov nad tlemi, kar pomeni, da smo v tem okolju dejansko nad krošnjami dreves. Iz te točke lahko vidimo skoraj celotno Slovenijo.
Odgovorni projektant Oskar Virag hkrati poudarja, da gre za projekt, ki ga je bilo potrebno konkretno prilagoditi slovenski zakonodaji. Objekt je bil postavljen v 3 mesecih.
Objekt je sestavljen iz treh delov. Dva dela, pot in stolp so sestavljeni iz elementov, ki so bili prej zgrajeni ali postavljeni v proizvodnji in so bili na lokacijo samo prepeljani ali sestavljeni. Tako je bila možna hitra gradnja. Kompleten objekt je sestavljen iz lesa duglazije, ki smo ga pripeljali iz Nemčije. Ta vrsta lesa se vedno bolj uporablja v gospodarstvu kot nadomestek za smreko in macesen. Izbrali smo ga zaradi odpornosti na vremensko dogajanje.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!
Neveljaven email naslov
