Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prvi na obisku

19.09.2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Pot med krošnjami - pogled na pohorske gozdove od zgoraj

Ste se kdaj vprašali, kakšen je pogled na pohorske gozdove od zgoraj? Kako Roglo in okoliške kraje vidijo ptiči in kako se počutijo, ko letijo med krošnjami tamkajšnjih dreves? Zdaj boste vsaj del tega lahko občutili tudi sami. Leteli ne boste, se pa lahko sprehodite po dober kilometer dolgi sprehajalni poti visoko nad tlemi. Na Rogli je namreč zaživela nova turistična atrakcija Pot med krošnjami Pohorje, ki vam ponuja izjemen razgled in razlago, zakaj je pohorska narava tako edinstvena. Dr. Jurij Gulič, direktor Poti med krošnjami Pohorje d.o.o., poudarja, da sama ideja spoznavanja narave visoko v zraku ni čisto nova.

Ideja je vzniknila na Bavarskem v narodnem parku Bavarski gozd. Prejšnji teden je minila deseta obletnica, odkar so postavili prvi tovrstni objekt v Evropi. Takšnih objektov je že kar nekaj, ta na Rogli je 9. po vrsti, na kar moramo biti zelo ponosni. Sama pot je dolga 1000 metrov, če pa se povzpnemo na sam stolp, ki je visok 37 metrov in se vračamo na izhodiščno točko, bomo prehodili 1500 metrov. Najvišja točka poti je 20 metrov nad tlemi, kar pomeni, da smo v tem okolju dejansko nad krošnjami dreves. Iz te točke lahko vidimo skoraj celotno Slovenijo.

Odgovorni projektant Oskar Virag hkrati poudarja, da gre za projekt, ki ga je bilo potrebno konkretno prilagoditi slovenski zakonodaji. Objekt je bil postavljen v 3 mesecih.

Objekt je sestavljen iz treh delov. Dva dela, pot in stolp so sestavljeni iz elementov, ki so bili prej zgrajeni ali postavljeni v proizvodnji in so bili na lokacijo samo prepeljani ali sestavljeni. Tako je bila možna hitra gradnja. Kompleten objekt je sestavljen iz lesa duglazije, ki smo ga pripeljali iz Nemčije. Ta vrsta lesa se vedno bolj uporablja v gospodarstvu kot nadomestek za smreko in macesen. Izbrali smo ga zaradi odpornosti na vremensko dogajanje.


Prvi na obisku

413 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

19.09.2019

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Pot med krošnjami - pogled na pohorske gozdove od zgoraj

Ste se kdaj vprašali, kakšen je pogled na pohorske gozdove od zgoraj? Kako Roglo in okoliške kraje vidijo ptiči in kako se počutijo, ko letijo med krošnjami tamkajšnjih dreves? Zdaj boste vsaj del tega lahko občutili tudi sami. Leteli ne boste, se pa lahko sprehodite po dober kilometer dolgi sprehajalni poti visoko nad tlemi. Na Rogli je namreč zaživela nova turistična atrakcija Pot med krošnjami Pohorje, ki vam ponuja izjemen razgled in razlago, zakaj je pohorska narava tako edinstvena. Dr. Jurij Gulič, direktor Poti med krošnjami Pohorje d.o.o., poudarja, da sama ideja spoznavanja narave visoko v zraku ni čisto nova.

Ideja je vzniknila na Bavarskem v narodnem parku Bavarski gozd. Prejšnji teden je minila deseta obletnica, odkar so postavili prvi tovrstni objekt v Evropi. Takšnih objektov je že kar nekaj, ta na Rogli je 9. po vrsti, na kar moramo biti zelo ponosni. Sama pot je dolga 1000 metrov, če pa se povzpnemo na sam stolp, ki je visok 37 metrov in se vračamo na izhodiščno točko, bomo prehodili 1500 metrov. Najvišja točka poti je 20 metrov nad tlemi, kar pomeni, da smo v tem okolju dejansko nad krošnjami dreves. Iz te točke lahko vidimo skoraj celotno Slovenijo.

Odgovorni projektant Oskar Virag hkrati poudarja, da gre za projekt, ki ga je bilo potrebno konkretno prilagoditi slovenski zakonodaji. Objekt je bil postavljen v 3 mesecih.

Objekt je sestavljen iz treh delov. Dva dela, pot in stolp so sestavljeni iz elementov, ki so bili prej zgrajeni ali postavljeni v proizvodnji in so bili na lokacijo samo prepeljani ali sestavljeni. Tako je bila možna hitra gradnja. Kompleten objekt je sestavljen iz lesa duglazije, ki smo ga pripeljali iz Nemčije. Ta vrsta lesa se vedno bolj uporablja v gospodarstvu kot nadomestek za smreko in macesen. Izbrali smo ga zaradi odpornosti na vremensko dogajanje.


08.06.2017

Praznik češenj v Goriških Brdih

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


01.06.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


25.05.2017

Sirarske poti po Posočju

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


18.05.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


11.05.2017

Prvi na obisku

Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.


04.05.2017

Polžja farma

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


20.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


13.04.2017

Festival velikonočne slovenske potice, Otočec

V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!


06.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


30.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


23.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


16.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


09.03.2017

Rastlinska genska banka

Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.


02.03.2017

Društvo marionetno gledališče Jurček v Hrastniku

Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.


23.02.2017

Škoromatija v Podgradu

Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.


16.02.2017

Solkanski radič

“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.


09.02.2017

Podzemlje Ljubljane

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


02.02.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


26.01.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


Stran 19 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov