Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum bo obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati. Pridružite se nam v sredo, ob 11.30, na Prvem.
Ukrepi proti novemu koronavirusu vplivajo na delovanje in razvoj tudi v javnem zavodu Arboretum Volčji Potok
Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum je obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati.
Arboretum je bil zaradi epidemije zaprt dober mesec dni in ravno v času, ko so se pripravljali na veliko spomladansko razstavo tulipanov, ki v Arboretum privabi največ obiskovalcev. Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok:
“Za Arboretum so bili to kar težki časi. Kljub temu smo jih dobro prenašali. Predvsem smo poskušali pripraviti Arboretum, da bo lep, ko se koronavirus malce poleže in da bodo naši obiskovalci začutili čudovit utrip Arboretuma. Mislim, da je ta Arboretum tudi čudovito zdravilo za koronavirus. V našem okolju se ljudje dobro počutijo.”
Veliko delovnih procesov je v Arboretumu teklo naprej, pojasnjuje Aleš Ocepek. Ob ponovnem odprtju, kot še dodaja, pa še naprej veljajo določeni protikoronski ukrepi za obiskovalce in zaposlene:
“V Arboretumu smo že v začetku pripravili jasne ukrepe. To je razdalja med obiskovalci, razkuževanje rok in tudi v parku smo poskrbeli za nekaj redarjev, ki so spremljali obiskovalce, vendar niso imeli veliko dela. Obiskovalci se zavedajo, da je zdravje na prvem mestu in se mi zdi, da sprejemajo naše okolje kot dobrobit za svojo dušo. Tu se sprostijo in nimamo nobenih težav s tem. Seveda pa bo kakšen ukrep še nekaj časa ostal. Za varnost pač moramo poskrbeti.”
Izguba bo velika, dodaja, a je prepričan, da jo bodo v roku enega leta ali dveh uspeli pokrpati:
“Bo pa potrebnih mnogo naporov za to. A sem optimist glede prihodnosti. Ne bo pa lahko. Ne bo lahko nikomur v Sloveniji. Potrudili se bomo, da bomo z delom to uredili.”
Agronominja Melita Miš Strgar, ki je v Arboretumu zadolžena za stike z javnostmi o tem, kaj je v parku mogoče trenutno občudovati:
“V tem času so na prvem mestu po cvetenju rododendroni in sleči. Krasne čebule so v teh vijoličnih odtenkih na velikem delu gredic s trajnicami. Počasi se zamenjujejo dvoletnice in prihajajo na vrsto enoletnice. Sadimo vse, da se bo cvetje potem nadaljevalo naprej. Še malo pa bodo zacvetele prve vrtnice, no, nekatere že cvetijo, ki bodo kot kraljice rož kraljevale vse poletje. In pa seveda številni grmi, trajnice in drevesa tudi v tem času kažejo svojo najlepšo podobo.”
409 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum bo obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati. Pridružite se nam v sredo, ob 11.30, na Prvem.
Ukrepi proti novemu koronavirusu vplivajo na delovanje in razvoj tudi v javnem zavodu Arboretum Volčji Potok
Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum je obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati.
Arboretum je bil zaradi epidemije zaprt dober mesec dni in ravno v času, ko so se pripravljali na veliko spomladansko razstavo tulipanov, ki v Arboretum privabi največ obiskovalcev. Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok:
“Za Arboretum so bili to kar težki časi. Kljub temu smo jih dobro prenašali. Predvsem smo poskušali pripraviti Arboretum, da bo lep, ko se koronavirus malce poleže in da bodo naši obiskovalci začutili čudovit utrip Arboretuma. Mislim, da je ta Arboretum tudi čudovito zdravilo za koronavirus. V našem okolju se ljudje dobro počutijo.”
Veliko delovnih procesov je v Arboretumu teklo naprej, pojasnjuje Aleš Ocepek. Ob ponovnem odprtju, kot še dodaja, pa še naprej veljajo določeni protikoronski ukrepi za obiskovalce in zaposlene:
“V Arboretumu smo že v začetku pripravili jasne ukrepe. To je razdalja med obiskovalci, razkuževanje rok in tudi v parku smo poskrbeli za nekaj redarjev, ki so spremljali obiskovalce, vendar niso imeli veliko dela. Obiskovalci se zavedajo, da je zdravje na prvem mestu in se mi zdi, da sprejemajo naše okolje kot dobrobit za svojo dušo. Tu se sprostijo in nimamo nobenih težav s tem. Seveda pa bo kakšen ukrep še nekaj časa ostal. Za varnost pač moramo poskrbeti.”
Izguba bo velika, dodaja, a je prepričan, da jo bodo v roku enega leta ali dveh uspeli pokrpati:
“Bo pa potrebnih mnogo naporov za to. A sem optimist glede prihodnosti. Ne bo pa lahko. Ne bo lahko nikomur v Sloveniji. Potrudili se bomo, da bomo z delom to uredili.”
Agronominja Melita Miš Strgar, ki je v Arboretumu zadolžena za stike z javnostmi o tem, kaj je v parku mogoče trenutno občudovati:
“V tem času so na prvem mestu po cvetenju rododendroni in sleči. Krasne čebule so v teh vijoličnih odtenkih na velikem delu gredic s trajnicami. Počasi se zamenjujejo dvoletnice in prihajajo na vrsto enoletnice. Sadimo vse, da se bo cvetje potem nadaljevalo naprej. Še malo pa bodo zacvetele prve vrtnice, no, nekatere že cvetijo, ki bodo kot kraljice rož kraljevale vse poletje. In pa seveda številni grmi, trajnice in drevesa tudi v tem času kažejo svojo najlepšo podobo.”
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov