Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum bo obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati. Pridružite se nam v sredo, ob 11.30, na Prvem.
Ukrepi proti novemu koronavirusu vplivajo na delovanje in razvoj tudi v javnem zavodu Arboretum Volčji Potok
Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum je obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati.
Arboretum je bil zaradi epidemije zaprt dober mesec dni in ravno v času, ko so se pripravljali na veliko spomladansko razstavo tulipanov, ki v Arboretum privabi največ obiskovalcev. Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok:
“Za Arboretum so bili to kar težki časi. Kljub temu smo jih dobro prenašali. Predvsem smo poskušali pripraviti Arboretum, da bo lep, ko se koronavirus malce poleže in da bodo naši obiskovalci začutili čudovit utrip Arboretuma. Mislim, da je ta Arboretum tudi čudovito zdravilo za koronavirus. V našem okolju se ljudje dobro počutijo.”
Veliko delovnih procesov je v Arboretumu teklo naprej, pojasnjuje Aleš Ocepek. Ob ponovnem odprtju, kot še dodaja, pa še naprej veljajo določeni protikoronski ukrepi za obiskovalce in zaposlene:
“V Arboretumu smo že v začetku pripravili jasne ukrepe. To je razdalja med obiskovalci, razkuževanje rok in tudi v parku smo poskrbeli za nekaj redarjev, ki so spremljali obiskovalce, vendar niso imeli veliko dela. Obiskovalci se zavedajo, da je zdravje na prvem mestu in se mi zdi, da sprejemajo naše okolje kot dobrobit za svojo dušo. Tu se sprostijo in nimamo nobenih težav s tem. Seveda pa bo kakšen ukrep še nekaj časa ostal. Za varnost pač moramo poskrbeti.”
Izguba bo velika, dodaja, a je prepričan, da jo bodo v roku enega leta ali dveh uspeli pokrpati:
“Bo pa potrebnih mnogo naporov za to. A sem optimist glede prihodnosti. Ne bo pa lahko. Ne bo lahko nikomur v Sloveniji. Potrudili se bomo, da bomo z delom to uredili.”
Agronominja Melita Miš Strgar, ki je v Arboretumu zadolžena za stike z javnostmi o tem, kaj je v parku mogoče trenutno občudovati:
“V tem času so na prvem mestu po cvetenju rododendroni in sleči. Krasne čebule so v teh vijoličnih odtenkih na velikem delu gredic s trajnicami. Počasi se zamenjujejo dvoletnice in prihajajo na vrsto enoletnice. Sadimo vse, da se bo cvetje potem nadaljevalo naprej. Še malo pa bodo zacvetele prve vrtnice, no, nekatere že cvetijo, ki bodo kot kraljice rož kraljevale vse poletje. In pa seveda številni grmi, trajnice in drevesa tudi v tem času kažejo svojo najlepšo podobo.”
409 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum bo obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati. Pridružite se nam v sredo, ob 11.30, na Prvem.
Ukrepi proti novemu koronavirusu vplivajo na delovanje in razvoj tudi v javnem zavodu Arboretum Volčji Potok
Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum je obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati.
Arboretum je bil zaradi epidemije zaprt dober mesec dni in ravno v času, ko so se pripravljali na veliko spomladansko razstavo tulipanov, ki v Arboretum privabi največ obiskovalcev. Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok:
“Za Arboretum so bili to kar težki časi. Kljub temu smo jih dobro prenašali. Predvsem smo poskušali pripraviti Arboretum, da bo lep, ko se koronavirus malce poleže in da bodo naši obiskovalci začutili čudovit utrip Arboretuma. Mislim, da je ta Arboretum tudi čudovito zdravilo za koronavirus. V našem okolju se ljudje dobro počutijo.”
Veliko delovnih procesov je v Arboretumu teklo naprej, pojasnjuje Aleš Ocepek. Ob ponovnem odprtju, kot še dodaja, pa še naprej veljajo določeni protikoronski ukrepi za obiskovalce in zaposlene:
“V Arboretumu smo že v začetku pripravili jasne ukrepe. To je razdalja med obiskovalci, razkuževanje rok in tudi v parku smo poskrbeli za nekaj redarjev, ki so spremljali obiskovalce, vendar niso imeli veliko dela. Obiskovalci se zavedajo, da je zdravje na prvem mestu in se mi zdi, da sprejemajo naše okolje kot dobrobit za svojo dušo. Tu se sprostijo in nimamo nobenih težav s tem. Seveda pa bo kakšen ukrep še nekaj časa ostal. Za varnost pač moramo poskrbeti.”
Izguba bo velika, dodaja, a je prepričan, da jo bodo v roku enega leta ali dveh uspeli pokrpati:
“Bo pa potrebnih mnogo naporov za to. A sem optimist glede prihodnosti. Ne bo pa lahko. Ne bo lahko nikomur v Sloveniji. Potrudili se bomo, da bomo z delom to uredili.”
Agronominja Melita Miš Strgar, ki je v Arboretumu zadolžena za stike z javnostmi o tem, kaj je v parku mogoče trenutno občudovati:
“V tem času so na prvem mestu po cvetenju rododendroni in sleči. Krasne čebule so v teh vijoličnih odtenkih na velikem delu gredic s trajnicami. Počasi se zamenjujejo dvoletnice in prihajajo na vrsto enoletnice. Sadimo vse, da se bo cvetje potem nadaljevalo naprej. Še malo pa bodo zacvetele prve vrtnice, no, nekatere že cvetijo, ki bodo kot kraljice rož kraljevale vse poletje. In pa seveda številni grmi, trajnice in drevesa tudi v tem času kažejo svojo najlepšo podobo.”
Sankanje je zimska radost, ki je dostopna praktično vsakomur. Zanj ni potrebna draga oprema, saj se lahko spustimo že z bližnjega zasneženega hriba. V Sloveniji imamo tudi nekaj organiziranih sankaških prog, ki ponujajo malo drugačno doživetje sankanja. Vzdušje na več kot 2-kilometrski progi v Gozd Martuljku, ki jo je mogoče preizkusiti tako podnevi kot ponoči, bomo preverili v naši četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Ker ima Slovenija dolgo tradicijo športnega sankanja - prva tekma je bila pri Tržiču organizirana že pred 1. svetovno vojno - bomo pred naš mikrofon povabili tudi slovenskega predstavnika v sankanju na tokratnih olimpijskih igrah Tilna Siršeta. Ne zamudite v četrtek po pol 12. uri!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Mnogo otrok šolo velikokrat vidi kot "nebodigatreba". A ko resno zbolijo in morajo več dni ali celo tednov preživeti v bolnišnici, je pogosto prav bolnišnična šola tista, ki dan naredi bolj zanimiv in bolj podoben običajnemu dnevu zdravih otrok. Po Sloveniji deluje več bolnišničnih šol, ekipa Prvega bo tokrat obiskala tisto v Splošni bolnišnici Celje. Kako je tam organiziran pouk, kateri predmeti so na urniku, kje in kako poteka učenje, kako so tam videti športni in kulturni dnevi, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ognjemet, ki je marsikje nepogrešljivi spremljevalec vstopa v novo leto, naj bi izumili Kitajci, ki so verjeli, da pokanje in eksplozije preženejo zle duhove ter prinesejo srečo in veselje. Ali imeti novoletni ognjemet ali ne, je sicer ena od tem, o katerih razpravljamo skoraj vsako leto decembra. Dejstvo pa je, da je ognjemet nekaj, kar imajo ljudje zelo radi in komaj čakajo, da bodo na ta način vstopili v novo leto. V četrtek po pol 12. bo zato ekipa Prvega raziskala, kako nastane novoletni ognjemet, koliko časa prej ga začnejo pripravljati na primer v slovenski prestolnici in kako je poskrbljeno za varnost gledalcev.
Živimo v dobi masovnega nakupovanja in kopičenja stvari. Nove kolekcije oblačil se v prodajalnah pojavijo vsakih 14 dni ali celo pogosteje, stare aparate pa nam je večinoma lažje in ceneje zavreči, namesto, da bi jih popravili. Vsemu temu se s svojim konceptom upira Repair cafe - svetovna veriga več kot 1400 kavarnic s popravili, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o tem, kako starim stvarem dati novo življenje. Ljubljanski Repair cafe bomo obiskali v četrtek ob pol 12. Vabljeni v našo družbo!
Najstarejši primerek, ki ga hrani fonoteka radia Slovenija, je arija iz opere Manon iz leta 1902. Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenija, je film. Intenzivnejše arhiviranje pomembnejših vsebin z vseh programskih področij produkcije RTV Slovenija se je začelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, arhiv pa je od pričetka hrambe zvočnih in slikovnih gradiv postal bogat zapis časa, zahteven projekt hranjenja in ohranjanja zapisov kulturne dediščine ter pomemben vir za preučevanje naše preteklosti in sedanjosti.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
General Rudolf Maister-Vojanov se je rodil v Kamniku, svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Avstriji. Na slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra bomo spomine na velikega rojaka obujali v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Maister ni bil samo vojak, njegovo življenje je bilo povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Brez dvoma je Rudolf Maister sooblikovalec samostojne Slovenije, presegel je številne politične in ideološke interese svojega časa ter bil hkrati marsikomu trn v peti. Kako se zapuščina generala Maistra prenaša na mlade in kakšen je pomen domoljubja v sodobnem globaliziranem svetu? V četrtek ob pol dvanajstih, ko bo Prvi na obisku v Maistrovi hiši v Kamniku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov